Pozdravljeni,

Sicer sem enkrat že pisala ampak me prenovljena stran malo heca in objava niti morebitni odgovor nista vidna, zato pišem še enkrat. Naš mali korenjak ima skoraj 10 mesecev. Malo me skrbi njegov razvoj v večih smereh. Namreč zelo rad in veliko je trebuščku, pivotira, se dviguje na roke, se obdrži tudi na eni, se poriva nazaj. Plaziti pa se noče oziroma ne zna in mu sploh ne uspe. Zadnji teden je pričel na trebušku dvigovati rit, tako da se postavi na vse štiri in hitro pade nazaj na trebuh. Sedi lepo ampak se ne posede sam (vem, da otroka ni dobro posedati predno to ne osvoji sam, ampak je bilo enostavno toliko joka in stoka, da se je umiril in bil zadovoljen, ko smo ga posedli). Glede govornega razvoja uporablja bolj aaaa, eeee, ooo, bababa, am am, ma ma ma. Že dolgo ga učim papa in bravo, ploskati, pa me vedno samo gleda in se smeji, ne uspe pa, da bi ponovil za mano ali poskusil ponoviti. Zanima me ali gre tu za “počasnejši”, nepravilen razvoj? Mu na kašen način lahko pomagam? Pediatrinja je sicer rekla, da ima še za vse dovolj časa in naj se ne obremenjujem, zato tudi v razvojno ambulanto nisva nikoli hodila.

In pa še povpraśanje. Ker z možem rada hodiva v hribe me zanima, če je nišnja v nahrbtniku za naśega malega lahko že primerna? Seveda bi ga uporabljali za krajše ture do maksimalno 1,5ure.

Hvala vam za odgovore.

Draga mamica 303,

se povsem strinjam z vašo pediatrinjo, da gre razvoj po pravilni poti in ni nobenega razloga za skrb ali “dodatna izobraževanja” za dojenčka. Še zlasti korenjaki so tisti, ki se jim preveč ne mudi pri plazenju ali hoji, bolj ljubijo “statične, intelektualne položaje”. Ko kaj dovolj pritegne njihovo pozornost, se pa začne. In takrat pridejo tudi buške in pisanje v forum o “udarcih v glavo”…

Enako velja za govor – večina začne z dvozložnicami spontano po 12 mesecih, pa še takrat mama ni ravno prva beseda “s smislom”. Bolj ama ali tata.

Večina nahrbtnikov za dojenčke ni spornih – ob pogoju, da otrok v njih uživa, da ima dovolj prostora za premikanje in dihanje (da ni stisnjen ob vaš hrbet ali trebuh), zlasti pa, da v njih ne spi, še zlasti ko skačete z njim s skale na skalo. In da si za izlet izberete ravno prav topel dan. Dojenček pa v nahrbtnik v času zmrzali nikakor ne sodi, je tveganje za podhladitev (zlasti nogic, kjer so opisane celo hude ozebline) preveliko.

Pozdrav,

Lep dober večer.

Aprila sem rodila fantka v 38tednu. Vaginalni porod, apgar 5,7,9. Uz glavice po porodu pokazal manjšo supependimalno krvavitev in cistice, ki jih na avgustovskem kontrolnem UZ več ni bilo, zapisali so da je uz brez patologije, ampak da zaradi obrojstvenih težav priporočajo nadzor v razvojni nevrologiji. 4 mesece izključno dojen, sedaj velik jedec raznolike prehrane. Težav s požiranjem ni imel nikoli. Je dobrovoljček, zelo nasmejan. Zelo ras pase kravice, se že lep čas obrača s hrbta na trebuh in obratno, postavi se na vse 4, se premika nazaj in malo tudi naprej. Danes se je prvič sam posedel. Velika problema se pojavljata dober mesec dni  Prvi je ta, da cvileče joka. Ne občasno, ampak vedno cvili ko joka. Drug problem je ta, da križa nogice. Najprej jih je križal občasno, ko je ležal na hrbtu ( smo mislili, da dela to takrat ko kaj ni po njegovu in je trmast), sedaj pa nogice križa zelo zelo pogosto. Sede, leže, na podlogi, v vozičku, ko ga dvignemo. Za kaj bi lahko šlo? Skrbi me, da kaj resnega.

Najlepša hvala za pomoč.

Glede na oborodne podatke ter UZ zelo dvomim, da gre za kaj resnejšega oziroma da so spremembe (cvileč jok, križanje nogic) povezane s slabšo adaptacijo ob rojstvu (na kar kaže ocena po Apgarjevi) ali UZ znaki (za razvoj itak nepomembne) krvavitve. Vsekakor pa sta to znaka, ki zahtevata prej ali slej pregled pri pediatru (ni nujno, da razvojnem, tudi izbrani je pravi). Če ne zaradi drugega, pa zato, da pomiri vas.

Torej se po novem letu naročite – da bo pediatru bolj jasno, kaj vas moti, pa morda s telefonom posnemite ta (morda samo za vas) cvileč jok in (morda samo za vas) moteče križanje nogic. Večina dojenčkov na pregledu ne pokaže tistega, kar mamo moti … Ali pa pokažejo odklonilno, ihtavo, neutolažljivo obnašanje, ki ga doma nikoli.

Srečno,

Nekje sem zasledila, da je križanje nogic lahko znak cerebralne paralize. Bi lahko šlo za kaj tako resnega ali najbrž nič tako pomembega ?

Drži, a je to le eden od znakov (in nikakor glavni ali diagnostični), povezan je z izrazito povečano napetostjo mišic iztezalk nogic. Poleg tega je starost, pri kateri lahko začnemo govoriti o cerebralni paralizi, vsaj 2 leti – in ste “skrajno premladi” za kaj takega.

Vseeno je možno (a po opisu malo verjetno), da ima vaš dojenček težave s prekomerno napetostjo mišic – ki pa so v tem obdobju zelo dobro popravljive s fizioterapijo. Zato je edina prava pot do odgovora (in vašega miru) pregled pri pediatru in ocena fizioterapevta!

Lep pozdrav,

Najlepša hvala za hiter odgovor. V torek se gremo pokazat k izbranemu pediatru. Sicer hodimo vsak mesec 1x v razvojno ambulanto in do sedaj niso opazili ničesar izstopajočega,ampak do zdaj tudi ni imel prisotnega tega vzorca križanja nogic. Vmes prrcej križa v vseh položajih, vmes pa “pozabi” na križanje in zategovanje in je čisto okej. Bi se na UZ glavice videlo kaj ugrožujočega, kaj bi sumilo na cerebralno paralizo? Precej sem v skrbeh.

Če bi šlo za kaj zaskrbljujočega, bi bil vzorec križanja prisoten VEDNO, ne more “pozabiti”, saj gre za refleksno in ne hotno gibanje. Torej bo tudi pri pediatru najverjetneje vse tako, kot je pričakovano, torej normalen razvoj.

UZ glavice sicer ni 100%-no zanesljiva preiskava, na osnovi katere bi lahko posumili na dogajanje, ki vodi v cerebralno paralizo. A jo preko značilnih in nezgrešljivih sprememb (ki pa jih VAŠ OTROK NIMA) lahko kar zanesljivo predvidimo. Torej še en razlog, da nehate “paničarit”.

Pozdrav,