V kardiologiji, veji medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni srca in krvnih žil, najpogosteje naletimo na besede miokard, razširjenje preddvorov (atrijev), aritmija, EKG, ultrazvok srca in podobno. Razumete, kaj pomenijo? Nekateri pojmi, kot so tahi- in bradikardija ter hipo- in hipertenzija, so že precej udomačeni in jih večina razume. Je pa še kopica drugih besed, med katerimi se lahko hitro izgubimo. Če smo sami tisti, na katerega se te besede nanašajo, je to lahko nevarno, saj prinaša dodatni stres, ki utegne še poslabšati znake bolezni. Zato smo vzeli stvari v svoje roke in pripravili kardiološki slovarček najpogostejših strokovnih izrazov. Upamo, da vam bo v pomoč.
Pojmi, povezani z zgradbo srca
Veste, da srce tehta le od 200 do 450 gramov? Glede na zelo zapleteno in pomembno funkcijo, ki jo opravlja, se zdi to malo, kajne? Ampak prav zato je brez težav nameščeno v sredini oprsja. Položeno je med pljučnima kriloma in rahlo levo od prsnice. Ni torej natanko na sredini. Oglejmo si njegovo zgradbo. Zdravniki pri delu pogosto uporabljajo naslednje izraze:
• perikard – zunanja srčna ovojnica
• miokard – srčna mišica
• srce je sestavljeno iz štirih komor; zgornji dve se imenujeta atrija ali preddvora, spodnji pa ventrikla ali prekata
• levo in desno stran srca ločuje septum – debela mišična pregrada
• trikuspidalne, pulmonalne, mitralne ali aortalne zaklopke – gre za lističe, ki uravnavajo pretok krvi v določenem delu srca, denimo med levima in desnima srčnima komorama ter srcem in pljuči ali med srcem in največjo krvno žilo – aorto
• sinoatrialni vozel – področje posebnih celic v preddvoru, ki ustvarja električne impulze in jih pošilja drugim delom srca, da se krčijo
• oksigenirana in deoksigenirana kri – pri prvi gre za arterijsko kri, obogateno s kisikom, pri drugi pa za vensko kri, v kateri je manj kisika in več ogljikovega dioksida
Pojmi, ki opisujejo delovanje srca
Delovanje srca običajno preverjamo s številom srčnih utripov na minuto, kar imenujemo srčna frekvenca. Če vaše srce deluje pravilno, ta vrednost znaša (pri odraslih) ob mirovanju od 60 do 100 utripov v minuti. Poleg srčne frekvence pa poznamo še več drugih zelo pomembnih kazalnikov pravilnega ali nepravilnega delovanja srca:
• kontrakcije srca – gre za krčenje določenih komor, ki ga lahko povežemo z bitjem srca
• sistola – del srčnega ciklusa, med katerim se srčna mišica skrči, da lahko iztisne kri iz prekatov
• ekstrasistola – dodatni utrip srca, do katerega pride pred normalnim utripom
• diastola – v nasprotju s sistolo se v diastoli srce polni s krvjo
• udarni in minutni volumen – gre za količino krvi, ki jo prekat iztisne v obtok v stanju mirovanja v minuti
• aritmija – splošno ime za nepravilen srčni ritem, kar vključuje tahikardijo (pospešeni srčni utrip) in bradikardijo (upočasnjeni srčni utrip)
• palpitacije – močno, hitro in nepravilno bitje srca, ki ga lahko dobro občutimo
• fibrilacija – motnja, ki nastane, ko se določena srčna komora ne krči enakomerno in usklajeno z drugimi, temveč nepravilno
• stenoza – zoženje lističev ali arterije, kar otežuje ali blokira normalen pretok krvi
• regurgitacija ali insuficienca lističa – prepuščanje krvi nazaj skozi listič
• anevrizma – razširitev ali dilatacija krvne žile, običajno aorte
• disekcija aorte – raztrganje oziroma razslojitev notranje plasti stene aorte
• hipertrofija miokarda – zadebelitev srčne stene
Nekatere izmed teh motenj so manj, druge bolj resne, med njimi so tudi smrtno nevarne. Zato je treba vsako opaženo spremembo v delovanju srca podrobno preiskati. S tem nič ne izgubimo, lahko pa pridobimo ogromno – v skrajnem primeru tudi novo priložnost za življenje.
Foto: Profimedia