Ne vem več ne kod ne kam. Odnosi s sinovo družino s katero žal živimo v isti hiši, vendar na edino srečo ne skupaj, so postali katastrofalni. Sin je do vsega popolnoma brezbrižen in ga kot kaže nič ne zanima razen lastnega miru in udobja. Snaha, s katero sva v obupno slabih odnosih že od začetka, čeprav sem se resnično trudila za nek normalno vljuden odnos, če že za kaj več ni bilo možnosti, pa tudi to ni šlo. Osebe s tako slabimi manirami v svojem življenju še nisem spoznala. Jasno, da sem jo tolerirala zaradi sina in kasneje vnukov. Ne pozdravi, ne odzdravi, vse svoje s katerimi na srečo nimamo kaj prida stikov je obrnila proti meni z kdo ve kakšnim klevetanjem. Vprašati ne morem nikogar, ker me vsi ignorirajo. Zdaj pa sem izvedela, da tudi vnukom ne bo več pustila k meni brez očetovega spremstva, ker baje nisem primerna oseba. Ko sem sina vprašala kaj naj bi s tem mislila, ni znal ali pa bil pripravljen nič povedati. Dalo bi se tudi razumeti, da se boji seksualne zlorabe. Vse skupaj nič konkretnega, na nič se ne morem opreti, sicer bi jo ovadila, a vse skupaj postaja tako strupeno, da ne bom več dolgo zdržala. Seveda bi jima lahko pokazala vrata, vendar mi je sin že namignil, da ne namerava zapustiti hiše. Tudi, če bi bila hiša prazna bi jo bilo težko  prodati.  Rentanje, torej da moj del nepremičnine zapustim Stanovanjskemu uradu oni pa mi nudijo najem stanovanja, v takem primeru kot je moj ne pride v poštev. Zanimajo jih samo prazni objekti. Resnično sem v pasti. Ne vidim rešitve. Saj, morda pa upata na moj samomor. Resnično jima ne želim ustreči z njim. Žal mi je, da moram to reči, a očitno gre za dve psihopatski, leni, parazitski in skrajno podli in manipulatorski osebi.

Spoštovani,

Mislim, da si lahko predstavljam vaše občutke. Je pa tako, da težko podam koristno strokovno mnenje, ker imam premalo informacij. S tem ne mislim, da ste vi premalo zapisali, ampak, da ste verjetno zapleteni v družinsko situacijo, ki je kompleksna in večplastna ter zahteva globlje razumevanja. Še najbolj enostavno bi bilo, če bi šlo le za to, da imate ob sebi podli in manipulatorski osebi. Vendar se običajno izkaže, da zadeva ni tako preprosta. Predlagam, da se s svojim vprašanjem obrnete na izbranega strokovnjaka – psihosocialnega svetovalca. Tako boste bolje razumeli klobčič, v katerega ste se zapletli. Razumeli boste tudi svojo vlogo. Predvsem pa boste na podlagi boljšega razumevanja lahko klobčič bolj učinkovito razrešili. V svetovanju bi najprej hoteli razumeti posamezne vrvice, ki klobčič sestavljajo. Recimo kaj manjka, da bi zaščitili svojo integriteto ob tako hudih namigovanjih? Pa kako, da ne ščitite dovolj svojih meja in dovolite tako neustrezno vedenje v lastnem domu? Pa naprej, kako, da so se prav vsi obrnili proti vam? Ali je sin lastnik nepremičnine ali dela nepremičnine? Itd. In tako bi pričeli razreševati eno zadevo za drugo. Nekatere rešitve bi bile čisto praktične, nekatere pa bi verjetno zahtevale razumevanje psihološkega ozadja problema ter v določenem delu tudi prevzem lastne odgovornosti. Iz vašega zapisa je videti, da bi vam lahko koristil tudi pogovor s pravnim strokovnjakom.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić

Zahvaljujem se za izčrpen odgovor. Zaradi nesposobnosti postavljati meje sem imela v življenju že veliko problemov.

Bila v podobni situaciji,sodisce po 5 letih izdalo sklep o prodaji,a nisem dosegla nic,tudi na drazbi ne,ker,ko so poten.kupci prisli na oglede so grozili.Hise podedovane po babici ni bilo mogoce prodati zaradi pijancev za normalen denar.Morala sem v podnajem 40 km iz Lj,ker za mesto moja placa ne zadostuje.Potem se mi je utrgalo in sem 70m2 stan prodala Romom za 9.000 eur in jim brez obvestila solastn.izrocila kljuc.Sedaj je mir,imam nov avto,oni v miru sobivajo,ker se jih hci inzet bojijo.

EJ svaka cast res…

Mene pa zanima, od kje imajo vaši otroci tako slab odnos do vas?

Od kje imajo otroci tako slab odnos s starši? Govorim seveda o normalnih starših, ne o odvisnikih in drugače motenih. Veš, na to vprašanje so bile odprte že zelo globoke razprave in napisane debele knjige povsod v zahodnem svetu. Verjetno bo kriv življenjski slog. V tretjem svetu, čeprav so starši lahko pravi hudiči ni še tega problema, bo pa tudi tam sčasoma in razvojem.

Avtorici pa lahko povem, da življenje, se pravi čas, marsikaj razreši. Imela sem podoben problem. Sklepam, da je sin solastnik hiše, to napako naredijo mnogi starši, da prepustijo mladim svojo lastnino. Baje se drugače ne da dobiti kredita. O, pa se da. Star slovenski pregovor pravi, ti meni luč jaz tebi ključ. Marsikaj se ti mora zgoditi, da dojameš žalostno bistvo tega pregovora. Moj sin je vedno ponavljal, da mladi in stari nismo za skupaj. Bo kar držalo. Vendar kaj narediti, če se stare dotrajane nepremične ne dajo prodati.

Pri nas sta se ločila. Zdaj sem pa kar naenkrat za oba čisto sprejemljiva babica, samo, da imata onadva lahko svoj mir in se veselo gonita okoli. Če se mi ne bi smilili vnuki bi ju oba poslala k vragu, tako pa si mislim svoje, zamahnem z roko in živim dalje.

Starši, ki so spoštovali svoje otroke, bodo tudi otroci njih. Spoštovati otroke ne pomeni jih razvajati, jim vse dovoliti,…