S fantom sva skupaj 4 leta, 1 leto ziviva skupaj. Zadnje pol leta stalno visi na telefonu in tablici in to po cele dneve. Ne pomaga mi pri nobenem gospodinjskem opravilu, ce mu kaj recem, da naredi samo zavija z ocmi. Nikamor ne zeli z mano, niti ne ljubi se mu nic poceti (da bi pogledala kaksen film, ali sla na sprehod..), vse mu je odvec. Nestetokrat sem mu ze povedala, da me to moti, da se ne pogovarja z mano, kot se je vcasih. Karkoli mu recem, da ni po njegovo znori. Se ko prizgem luc brez, da ga prej opozorim, da jo bom prizgala takoj vzkipi in je slabe volje se par ur po tem. Tak odnos me izredno izcrpuje in ne vem vec kaj naj naredim. Probala sem se ze pogovoriti vendar je kaksen dan v redu potem pa se spet situacija ponovi. Morda jaz delam kaj narobe ali je problem v njem? Kaj naj storim?

Spoštovani Tinkerbell818,

najprej  dolgujem opravičilo za čakanje. Žal mi je in lahko vas razumem, da  ste jezni in nezadovoljni  s situacijo, kakor ste opisali, da se vam dogaja ob fantu. Upravičeno doživljate jezo in se počutite kot bi bili sami za vse in kot da bi bili zanj nepomembni. Morda ste še preveč razumevajoči in popustljivi.  Fant je absolutno odgovoren za svoje vedenje, ki pa se ga očitno ne zaveda in je navajen, da zanj nekdo poskrbi ter da je lahko v pasivni drži, morda je tudi zasvojen z internetno tehnologijo. Očitno ima fant težave tudi glede izražanja in obvladovanja svoje jeze in besa (vzkipljivost), s čemer vas nekako obdrži v poziciji, da se ga bojite in ne ukrepate dalje, npr. da greste kam sami, pustite njemu, da naredi svoj del obveznosti iz gospodinjstva (mu dajete odgovornost)  ali predlagate razhod…

Vprašanje je, če bo fant pripravljen terapevtsko delati na sebi in dejansko spreminjati svoje vzorce vedenja, ki zanj niti niso sporni, saj je verjetno tako navajen že od doma. Svetujem vam, da si lahko poiščete psihoterapevtsko podporo zase, da boste lažje razumeli kaj vas v tem odnosu drži, da se toliko razdajate, prosite in moledujete za pozornost in naklonjenost, ki je ne dobite, Skupaj s terapevtom boste raziskali kako začeti  bolj poslušati sebe in svoje telo, si dati dovoljenje, da vam ni več potrebno doživljati vsega tega, občasno tudi psihičnega nasilja, in tudi uvideli kako bo začeti dajati več pozornosti sami sebi.

Morda bo iz odnosa potrebno izstopiti in iskati svojo pot, morda pa bo to fanta zbudilo in bo pripravljen kaj korenitega spremeniti – pri sebi. Moram pa povedati, da bo to verjetno precej težja pot (brez njegove oz. skupne psihoterapije se jaz nikakor ne bi šla)  in da morda fant nikoli ne bo pripravljen iti tako daleč, in bo raje ostal v coni udobja. Kakor zdaj opisujete situacijo, mi ne izgleda obetavno in se mi zdi, da boste v tem odnosu težko zadovoljni. Če že zdaj niste, gotovo ne bo imel kar prebliska, da bo postal pozoren, ljubeč, sodelovalen, odgovoren – sploh, če bi si ustvarila družino.  

Vi pa imate možnost poskrbeti zase in zrasti iz tega, ne glede na njega, in se kasneje izkaže ali vaju to začenja še bolj razdvajati ali morda celo povezovati.

Vse dobro vam želim.

Draga Tinkerbell818,

najprej naj rečem, da sem ogorčena nad opisanim fantovim vedenjem. Odrasla oseba se tako ne obnaša.

Po mojem mnenju je tvoj problem to, da se ne spoštuješ. Vse ostalo so njegovi problemi. Mislim, halo?!  Pa nisi ti njegov postrešček in nisi na svetu zato, da boš njemu šla na živce. Zaslužiš si boljšega odnosa, definitivno, ne trati življenja za nekoga, ki te obravnava tako nespoštljivo.

Delo na sebi, dvomim, da je on zrel za kaj takega, ampak ni greh ga povabit zraven, pol pa samo zaživi spet! Življenje je prekratko za takole stran ga metat.

Vse dobro!