Zboli kar petina vseh kadilcev

Uredništvo, 02. junij 2021
Pulmologija

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta bolezen, ki najpogosteje prizadene kadilce, vendar vsak kadilec, ki kašlja, še nima KOPB. Zboli okoli dvajset odstokov kadilcev.

»Za KOPB sta značilna pospešen upad pljučne funkcije in prezgodnja smrt. Značilne so spremembe dihalne poti, propad pljučnih membran in spremembe na pljučnem ožilju,« v priporočilih za bolnike s KOPB opisujejo strokovnjaki iz Zdravstvenega doma dr. Franca Ambrožiča Postojna. 

Po njihovih navedbah se poveča izločanje sluzi, ki jo ti bolniki večino dni izkašljujejo. Bolnik ima moteno mehaniko dihanja, kar povzroča občutek težke sape, ki se še okrepi med telesnim naporom: »Bolezen ima kroničen potek s spremljajočimi akutnimi poslabšanji.«

Poudarjajo, da je prenehanje kajenja danes edini znani dejavnik, ki prepreči napredovanje okvare pljuč pri kadilcih. Opustitev ni enostavna, saj kajenje povzroča hudo odvisnost. Kot učinkoviti ukrepi za odvajanje od kajenja so se izkazali: kratek nasvet, individualno svetovanje in specializirane oblike pomoči v obliki skupinskih delavnic » Da, opuščam kajenje«. 

Na voljo so tudi zdravila kot so nikotinski obliži ali zdravilo bupropion, ki ima podoben centralni učinek kot nikotin, vendar ne povzroča odvisnosti.

Profimedia

»Tobačni dim vsebuje številne škodljive snovi, med katerimi so najpomembnejše: katran, ogljikov monoksid in nikotin. Katran vpliva predvsem na razvoj rakavih obolenj, ogljikov monoksid na srčno žilna obolenja, nikotin pa na pojav odvisnosti,« opozarjajo.  

Kako prenehanje kajenja vpliva na vas?

“Če opustite kajenje zdaj, boste koristili celotnemu organizmu,” pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so natančno definirali, kaj prenehanje kajenja pomeni za telo. 

Po pičlih dveh urah se iz našega telesa že začne izločati nikotin, po šestih urah pa se zmanjšata povišan srčni utrip in krvni tlak. Že po pol dneva se iz pljuč izloči ogljikov monoksid. 

Kmalu se bodo pokazali tudi simptomi pomanjkanja nikotina, zaradi tega boste morda napeti, vzkipljivi, razdraženi, povečal se vam bo tudi tek. Najbolje bo, če se zamotite, zelo priporočljivo je začeti s kakšno fizično aktivnostjo. 

Najbrž bo najhuje po treh dneh, ko se nikotin popolnoma izloči iz telesa in se bodo lahko pojavljali celo glavoboli, slabost in krči. Morda boste še bolj napeti in razdraženi, poskusite se sprostiti in razvedriti na drugačne načine.  

Že po treh mesecih se bosta na račun tega, da ste prenehali kaditi, izboljšala krvni obtok in telesna zmogljivost, v roku devetih mesecev se bo zmanjšal kašelj, piskanje v pljučih in težave z dihanjem.    

Po petih letih se bo kar za polovico zmanjšalo tveganje za nastanek srčnega infarkta, po desetih letih pa se bo tveganje za srčni infarkt izenačilo z nekadilci. Po desetih letih se bo razpolovilo tudi tveganje za nastanek raka na pljučih.

Gibajte se!

V Zdravstvenem domu dr. Franca Ambrožiča Postojna za bolnike s KOPB priporočajo zmerno telesno aktivnost vsaj 150 minut tedensko. Za bolnike s KOPB je namreč pomembno prilagajanje telesne aktivnosti glede na zmogljivost posameznika. 

“Z napredovanjem bolezni postaja bolnik s KOPB vedno manj zmogljiv, zato je že v zgodnji fazi bolezni potrebno skrbeti za telesno kondicijo. V ta namen je potrebno, da bolnik izvaja aerobne vaje (tek,hoja, kolesarjenje,…) dva do trikrat tedensko po vsaj 30 minut,« svetujejo.

Ko je bolezen že napredovala in je telesna zmogljivost manjša, je telesna vadba način za zmanjševanje občutka težke sape. Najtežje je z vadbo začeti, ker ta najprej povzroči intenzivnejše občutke težke sape, ki pa se ob redni vadbi zmanjšajo. 

Izjemen pomen prehrane

»Prehrana pri kroničnem pljučnem bolniku s KOPB mora vzdrževati primerno prehranjenost in izboljšati počutje bolnika,« opozarjajo v zdravstvenem domu. Po njihovih navedbah bolniki izgubljajo telesno maso zaradi povečanega delovanja dihalnih mišic in povečane porabe energije. Znižana telesna teža pa je lahko tudi posledica manjše količine zaužite hrane zaradi slabega apetita, ki ga povzroča kronično vnetje.

Pojasnjujejo, da manjša telesna aktivnost bolnikov in slaba prehranjenost zmanjšujeta mišično maso in krčljivost dihalnih mišic, kronično vnetje dihalnih poti z izkašljevanjem pa vpliva na slabše vonjanje in okušanje hrane. 

Hitro nasitljivost po obroku hrane povzroča sploščitev trebušne prepone, ki utesnjuje trebušne organe in povečuje pritisk v želodcu. Kronični kašelj z izkašljevanjem in težko sapo še dodatno poveča porabo energije in pospešuje podhranjenost. »Bolnikom, ki izgubljajo telesno težo se svetuje energijsko in hranilno obogateno hrano,« pravijo. V ta namen so v svojem priročniku na dolgo opisali najprimernejšo hrano za bolnike s KOPB in svetovali celo jedilnike. Najdete jih TUKAJ.

Avtor
Piše

Uredništvo

Več novic

New Report

Close