S podobno težavo se je začela spopadati tudi ena od uporabnic foruma Starševski čvek. Bila je pretresena, ko ji je najboljši prijatelj iz otroštva zaupal, da do nje čuti nekaj več. Dvajset let trajajoče prijateljstvo, ki je zdržalo vse pritiske in spremembe odraščanja, se je tako pojavilo pred velikim izzivom. Avtorica ugotavlja, da bi se jima življenje morda odvilo povsem drugače, če bi to vedela, ko sta bila še najstnika. “Zdaj je zagotovo prepozno. Prevevajo me zelo čudni občutki. Sploh ne vem kaj naj z njimi, kako naj se obnašam do njega, je to še prijateljstvo, če ima eden ljubezenska čustva do drugega.”
Prijateljstvo skozi zgodovino
William Deresieicz v svojem članku razloži zgodovinsko ozadje prijateljstva med moškim in žensko. Slednje je bilo dolgo časa redko, saj so oboji zasedali specifične socialne vloge, ženske pa so bile videne kot inferiorne moškim. Prijeteljstvo preprosto ni bilo sprejemljivo, postopoma, predvsem s pojavom feminizma konec 19. stoletja, se je začelo pojavljati v družbi. Mary Wollstonecraft, ki jo imenujejo tudi mati feminizma, je bila glede prijateljstva med spoloma previdna, toda verjela je, da je prijateljstvo ključno za uspešen zakon. Sčasoma je postalo samoumevno, da je prijateljstvo osnova za zakon ter da si partnerji delijo veliko več kot samo erotično strast. Prijateljstvo in enakopravnost sta pomemben del zveze in prijateljstvo se danes povezuje z ljubeznijo.
Platonska ljubezen med spoloma se je v družbi pojavila kasneje, z drugim valom feminizma. V 60. letih 20. stoletja so feministke zahtevale enakopravnost. Ženske so takrat lahko začele zasedati položaje v družbi, ki so bili enaki moškim in vzpostavili so se tudi platonski odnosi.
Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapvet in mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja, ki odgovarja tudi na vprašanja in dileme uporabnikov foruma Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi, pravi, da sta moški in ženska lahko prijatelja. Toda dodaja, da je takšno prijateljstvo težje ohranjati, če med njima obstaja tako imenovana “seksualna napetost”. “Že sama bližina heteroseksualne ženske in moškega največkrat spremeni hormonsko ravnovesje v smer seksualne napetosti. Če pa je nekaj težje, pa ne pomeni, da ni mogoče,” pravi.
Zakaj torej v filmih in serijah ne vidimo prijateljstev med moškim in žensko?
Deresiewicz pravi, da je delno težava tudi v naraciji zgodbe. Pravo, dobro, zdravo prijateljstvo je stabilno in traja dlje časa. Na drugi strani pa imajo romantične zveze jasen začetek, nadaljevanje, pogosto pa tudi zaključek in so zato za zabavno industrijo veliko bolj zanimive. Prav tako prijateljstva niso polna strasti in Deresiewicz pravi, da danes, predvsem zahodnjaška kultura težko razume kakršnokoli ljubezen, ki ne temelji na spolnosti ali družinskih vezeh.
“Večja kot je seksualna napetost, lažje se zgodi zdrs.”
Topovšek poudarja, da se prijateljstvo lahko začne samo z občutkom varnosti in z zaupanjem, kar šele kasneje “odklene” tudi seksualno privlačnost. Prijateljstvo je lahko tudi povsem aseksualno, vendar Topovšek dodaja, da so taka prijateljstva specifična in jih je mogoče včasih razumeti tudi kot posledico nizkega libida, izgorelosti, travme, iskanja čustvene varnosti ali česa drugega. Pravi, da seksualnost med zdravo heteroseksualno žensko in moškim ne izpuhti, vsaj ne brez razloga.
Potrebno je postaviti meje
Topovšek pravi, da je za uspešno prijateljstvo med moškim in žensko in dobrobit obeh potrebna določena mera socialnih veščin, samozavest in odprtost vseh vpletenih. Prav tako se morajo postaviti meje, tako kot pri vseh odnosih, pri tem pa morajo biti meje biti jasno izražene. Jasno je treba povedati, da več od prijateljstva ni mogoče. V primeru, da sta oba prijatelja zainteresirana za kaj več od prijateljstva, se seveda lahko odločita tudi za “prijateljstvo z ugodnostmi”. Topovšek poudarja, da s takim odnosom ni nič narobe. Kljub temu pa dodaja, da bolj kot se različni tipi odnosov (prijateljstvo, partnerstvo, sodelavci …) na nek način prepletajo in medsebojno vplivajo, težje jih je vzdrževati.
Eden od nasvetov, ki jih je avtorica objave dobila na forumu je naslednji:
“Vsekakor to uniči vse kar je, ker je težko biti prijatelj z nekom, ki nate gleda kot na več. Ker vse kar boš rekla, storila, bo zanj kot nož v srce. Prijatelji pa tega ne delamo. Če je zate vedno bil kot brat, mu pač to povej direktno in mu povej, da žal je s tem sicer bil lepo odkrit, ampak da je prijateljstva konec. Lahko sta prijatelja ko te preboli.”
To je ena od možnih rešitev – prekinitev prijateljstva, dokler se čustva ne umirijo. Če pa želita s prijateljstvom nadaljevati, je, kot že omenjeno, potrebno postaviti meje. Da odnos, v katerem eden od prijateljev čuti nekaj več, lahko funkcionira, Topovšek svetuje naslednje: “Oseba, ki čuti (le) prijateljstvo, ne sme čustveno, materialno ali kako drugače izkoriščati druge osebe. Oseba, ki čuti nekaj več, mora sprejeti realnost odnosa.” Odrasle in čustveno zrele osebe s tem ne bi smele imeti težav. Toda vsi smo bili čustveno ranjeni že v obdobju otroštva, zato ni nihče popolnoma čustveno zrel, še dodaja.
Izkušnje ljudi so različne
Številni uporabniki foruma so pod objavo delili svoje zgodbe, ki so bile podobne avtoričini. Opisovale so prijateljstva, ki so se končala zaradi enostranske ljubezni, kljub temu pa so se našle tudi izjeme. Eden od komentatorjev je napisal, da ima prijateljico, s katero se nekajkrat na teden sliši po telefonu, skupaj gresta na sprehode in med njima ni nobene romantične ljubezni, druga komentatorka pa je povedala, da ima najboljšega prijatelja že več kot petdeset let in da je bil njun odnos vedno le prijateljski.
Svoja vprašanja in dileme lahko zapišete na forumu Starševski čvek ali pa pod katerega od tematskih forumov, pri katerih odgovarjajo tudi strokovnjaki.
