Osteoporoza je najpogostejša metabolna skeletna bolezen, ki jo označuje povečana lomljivost kosti. Do pojava kostnih zlomov praktično nima simptomov ali znakov, le izjemoma bolniki opažajo bolečine v hrbtenici ali dolgih kosteh. Zato je zdravljenje osteoporoze usmerjeno v preprečevanje zlomov.
Osteoporozo v osnovi razdelimo v dve veliki skupini: primarno osteoporozo, ki je povezana s starostjo oz. menopavzo in je bistveno pogostejša, in t.i. sekundarno osteoporozo, ki je redkejša. Ta ima različne vzroke. Nekatere vzroke za sekundarno osteoporozo lahko povsem odpravimo oz. pozdravimo, kar je dolgoročno koristno za zdravje kosti – zato je smiselno, da se te možnosti preverijo.
Kaj je sekundarna osteoporoza?
Od endokrinih bolezni sekundarno osteoporozo povezujemo s pomanjkanjem delovanja spolnih hormonov (hipogonadizem), prekomernim delovanjem ščitnice (hipertiroza), hiperparatiroidizmom, prekomernim delovanjem kortizola (hiperkorticizem). Sekundarno osteoporozo pa lahko povzročajo tudi druge bolezni – npr. podhranjenost, določene bolezni prebavil (ki vplivajo na absorpcijo hranil v črevesju), bolezni kostnega mozga (tudi pri razsejanih oblikah raka), imobilizacija, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronični alkoholizem, revmatoidni artritis, transplantacije notranjih organov, uporaba določenih zdravil (npr. dolgotrajno zdravljenje z glukokortikoidi, heparinom ali ciklosporinom).
Kako odkrivamo osteoporozo?
Osteoporozo večinoma zdravijo osebni zdravniki, ki upoštevajo uveljavljene smernice zdravljenja in tudi opravijo osnovno diagnostiko. Pri tem si za odkrivanje bolnikov z velikim tveganjem za zlom pomagajo z diagnostičnim algoritmom FRAX in/ali meritvami mineralne kostne gostote. V določenih primerih pa bolnika usmerijo k endokrinologu – pogosto zaradi opredelitve sekundarne osteoporoze ali pa zgolj mnenja glede najbolj primernega zdravljenja. Pri obravnavi se z bolnikom natančno pogovorimo in opravimo klinični pregled. Pregledamo rezultate laboratorijskih preiskav (osnovna krvna slika, sečnina, kreatinin, elektroliti – vključno s kalcijem in fosfatom, jetrni testi, TSH, vitamin D), občasno priporočimo še dodatne preiskave (PTHi, proteinogram, sedimentacija eritrocitov, testosteron, kortizol v poteku deksametazonskega testa).
Za zdravljenje in preprečevanje osteoporoze lahko največ naredijo bolniki sami. Izogibati se je potrebno prekomernemu uživanju alkohola in kajenju, zelo zaželena pa je redna telesna aktivnost. Zelo pomembna je tudi ustrezna prehrana, ki mora vsebovati zadostne količine beljakovin in kalcija ter vitamin D. Naslednja faza je zdravljenje z zdravili za osteoporozo, ki jih je več vrst. Pri izbiri je pomembno tudi sodelovanje bolnika.
Pripravila:
dr. Jana Makuc, dr. med., specialistka interne medicine, ki deluje v ambulantnem centru Estetika Milošević.
