En obisk – dvojna zaščita

Gripa in pnevmokokne okužbe posebno v zimskih mesecih resno ogrožajo vsakogar, ki je v stiku z drugimi ljudmi. Okužbo s pnevmokoki lahko preprečimo s cepljenjem, prav tako gripo.

»Gripa najbolj ogroža nosečnice, otroke, starejše od 65 let, kronične bolnike in osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM nad 40), pnevmokokne okužbe pa male otroke, starejše ljudi in kronične bolnike. Te skupine imajo spremenjen imunski odgovor organizma na okužbo, ker imunski sistem ne deluje optimalno,« razlaga asist. Tatjana Mrvič, dr. med., vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb na UKC Ljubljana in pediatrinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Gripa najbolj ogroža nosečnice, otroke, starejše in kronične bolnike

V začetku letošnjega leta so v slovenske bolnišnice sprejeli številne bolnike z gripo. V zadnjih petih letih po podatkih NIJZ¹ zabeležijo med 2.000 in 3.000 (leta 2018 2299) primerov gripe – gre pa le za primere, ko je dokazana okužba z virusom influence. Zaradi gripe je samo v dobrih dveh mesecih umrlo več kot 60 oseb.

»Praviloma zaradi gripe umirajo starejši, zlasti če imajo pridružene kronične bolezni. Vendar pa imamo smrtne primere tudi pri mlajših, ki so sicer popolnoma zdravi in v najboljših letih, predvsem zaradi sepse, pljučnic in odpovedi organov. V preteklosti smo imeli tudi primere mrtvorojenih otrok, katerih matere so med nosečnostjo prebolevale gripo. Torej tudi pri nas je lahko gripa smrtna in to v vseh starostnih obdobjih,«

je na novinarski konferenci v organizaciji Sekcije za primarno pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, dne, 21. 12. 2019, opozorila asist. Mrvič.

Svetovna zdravstvena organizacija postavlja nosečnice na prvo mesto med rizičnimi skupinami zaradi gripe. Tudi pri nas se nosečnicam priporoča, da se cepijo proti gripi, od letos pa so nosečnice tudi upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi. V zadnji sezoni se je namreč proti gripi cepilo samo 372 od okoli 19.000 nosečnic.

»V nosečnosti zaradi sprememb v imunskem odgovoru, dihalih in številnih drugih organskih sistemih bistveno zviša tveganje za resne zaplete gripe v nosečnosti. Zato je gripa v nosečnosti zelo resna bolezen, ki ogroža zdravje nosečnice in otroka. Tudi v Sloveniji je gripa pomemben vzrok za hudo obolevnost in celo umrljivost nosečnic in novorojenčkov. Najpogostejši zaplet je bakterijska pljučnica, ki lahko vodi v odpoved dihanja, lahko pa zaradi hude sistemske okužbe oz. sepse prizadene tudi srce in praktično vse ostale organe. Za nosečnost značilni možni zapleti gripe so prezgodnji porod, zastoj plodove rasti in smrt ploda v maternici. Zaplete gripe v nosečnosti lahko s cepljenjem nosečnic v veliki meri preprečimo. S cepljenjem zaščitimo tudi otroka v prvih šestih mesecih življenja – v obdobju, ko je še premajhen, da bi lahko bil cepljen,«

je dejal izr. prof. Miha Lučovnik, dr. med., vodja Enote za intenzivno nego nosečnic in porodnic Ginekološke klinike UKC Ljubljana in izredni profesor porodništva na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Slovenske otroke pnevmokokne okužbe osemkrat bolj ogrožajo kot evropske vrstnike

Pnevmokokne okužbe Slovenijo ogrožajo dvakrat bolj kot ostale Evropejce – na 100 000 prebivalcev zabeležimo dobrih 13 primerov. Enoletni otroci pa so bili leta 2018 skoraj osemkrat bolj ogroženi kot njihovi evropski vrstniki².

»Za okužbo s pnevmokoki so posebej dovzetni mali otroci do dveh let, starejši od 65 let in kronični bolniki. Med odraslimi se pri 5 do 10 % pnevmokok nahaja v nosnožrelnem prostoru. Približno od 20 do 40 % zdravih otrok ima pnevmokoke v nosno žrelnem prostoru, med otroki, ki obiskujejo vrtec, živijo v prenatrpanih prostorih in starši kadijo, je odstotek prenašalcev bistveno višji. Glavni prenašalci pnevmokokov so prav otroci,«

pojasnjuje prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., predstojnica Območne enote Celje NIJZ.

»Ob padcih odpornosti lahko bakterija povzroči infekcijo na sluznicah (vnetje srednjega ušesa, sinusitis, pljučnica) ali pa preide v kri in povzroči invazivno okužbo. Najbolj se bojimo invazivnih okužb, med katere sodijo bakterijski meningitis, bakteriemija ter bakterijska pljučnica. V svoji praksi se najpogosteje srečam z gnojnim vnetjem srednjega ušesa, zaradi česar je pri otroku pogosto potreben predpis antibiotika. Vsako leto imam nekaj otrok z bakterijsko pljučnico in pri mlajših otrocih (večinoma so to necepljeni) tudi bakteriemijo, ki se pokaže z visoko vročino in mrzlico ter močno povečanimi vnetnimi kazalci v krvi,«

je pediater Denis Baš naštel najpogostejše zaplete pri pnevmokoknih okužbah. Asist. Tatjana Mrvičje dodala, da je pri odraslih najpogostejši zaplet prav tako pljučnica:

»Pnevmokoki povzročajo tudi vnetje sinusov, vnetje oči,  mehkih tkiv, potrebušnice, lahko tudi vnetje kosti in sklepov. Najbolj resni klinični sliki pa sta pnevmokokni gnojni meningitis in pnevmokokna sepsa (okužba krvi). Smrtnost je tu v primeru, da bolnik ne pride dovolj zgodaj k zdravniku, lahko velika. Po prebolelem pnevmokoknem meningitisu lahko ostanejo trajne posledice: naglušnost, gluhost, nevrološka prizadetost.«

Pediatri cepljenje proti gripi otrokom močno priporočajo

»Ker so rizična skupina za hujši potek gripe vsi otroci pod petim letom starosti in kronični bolniki nad šestim mesecem starost, je cepljenje proti gripi zanje močno priporočljivo,«

je poudaril pediater Denis Baš. Poleg močno povišane telesne temperature, slabega počutja in apetita, dražečega kašlja, glavobola in bolečin v mišicah, pogosto tudi dehidracije, gripo pri otrocih lahko spremljajo tudi resni zapleti.

»Tudi nevrološki zapleti niso tako redki. Predvsem pri šolarjih so pogoste vrtoglavice in izgube zavesti. Predšolski otroci pa imajo pogosteje vročinske krče. V lanski sezoni je bilo že zaradi vseh opisanih težav ob gripi kar nekaj otrok, ki sem jih obravnaval, sprejetih v bolnišnico. Da pa je stvar še hujša pa se pogosto ob gripi pojavijo zapleti, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje; vnetje srednjega ušesa in pljučnica, ali pa okužba spodnjih dihal, lahko pride do zapletov odpovedi dihanja in potrebe po intenzivnem zdravljenju. Pogosto gripa povzroči tudi akutno poslabšanje kronične bolezni,«

je naštel Denis Baš, ki si želi, da bi bilo cepljenje proti gripi za vsakogar, ki se hoče cepiti, posebno za otroke, brezplačno. Priporoča, da ob enem obisku zdravnika opravimo obe cepljenji: v eno ramo proti gripi in v drugo proti pnevmokoknim okužbam.

Najhujše pnevmokokne okužbe so najbolj verjetne do drugega leta starosti

»NIJZ cepljenje proti pnevmokoknim okužbam priporoča za male otroke do dveh let, osebe, starejše od 65 let, in kronične bolnike. Cepljenje dojenčkov, ki so rojeni po oktobru 2014, in ogroženih skupin je brezplačno. Cepljenje starejših in kronično bolnih je priporočljivo, a so samoplačniki,«

je razložila prim. dr. Alenka Trop Skaza. Pediater Baš starše poziva, da svojega otroka cepijo čimprej, to je že pri 3. mesecu starosti, ko začnemo cepljenje otrok po programu:

»Najhujše okužbe, ki so lahko za otroka smrtne ali mu povzročijo trajne posledice (meningitis, sepsa), so namreč najbolj verjetne v prvih dveh letih otrokove starosti. Z vstopom otroka v vrtec se verjetnost okužb poveča.«

Precepljenost otrok se sicer v Sloveniji zvišuje

»V letu 2018 je bilo cepljenih slabih 60 % dojenčkov v prvem letu, a so razlike med posameznimi regijami velike. Izkušnje iz držav, kjer imajo tradicijo cepljenja proti pnevmokoknim okužbam daljšo in je več otrok cepljenih, kažejo, da je zaradi velike precepljenosti dojenčkov manj pnevmokoknih okužb tudi pri starejših zaradi t.i. kolektivne odpornosti, manj je nosilcev pnevmokoka, cepljenje zmanjšuje porabo antibiotikov in zmanjšuje odpornost na antibiotike,«

je poudarila prim. dr. Alenka Trop Skaza. Za cepljenje dojenčkov v programu cepljenja od letos v Sloveniji uporabljamo novo 13-valetno cepivo, ki v primerjavi z 10-valentnim nudi še boljšo zaščito proti pnevmokoknim okužbam. To cepivo se uporablja tudi za odrasle skupine z večjim tveganjem za razvoj pnevmokoknih okužb, torej starejše od 65 let in kronične bolnike. Za skupine bolnikov, ki so posebej ogroženi, se cepljenje krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja – torej njim cepljenja proti pnevmokoknim okužbam ni treba plačati.

Komu NIJZ priporoča cepljenje proti gripi?

Nacionalni inštitut za javno zdravje:

»Cepljenje je še posebej priporočljivo za skupine prebivalstva, ki so izpostavljene večjemu tveganju za težji potek bolezni in nastanek zapletov zaradi gripe. V te skupine spadajo starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM ≥ 40) in nosečnice. Vse naštete skupine so v sezoni 2019/2020 upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi. Stroške cepljenja v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, cepljenje pa poteka pri izbranih osebnih zdravnikih. Za vse ostale je cepljenje proti gripi samoplačniško in stane 14 evrov³.

Med kronične bolezni navajajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni, nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv in otroke, ki so dlje časa zdravljeni z salicilati⁴.

Poleg teh skupin pa NIJZ cepljenje proti gripi priporoča tudi zdravim osebam, starejšim od 65 let, otrokom, starim od 6 do 23 mesecev, in nosečnicam, ker je pojavljanje zapletov bolezni v teh skupinah bolj pogosto kot v ostali populaciji.«

Komu NIJZ priporoča cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?

Nacionalni inštitut za javno zdravje:

»Zaradi pnevmokoknih okužb lahko zboli kdorkoli, a največje tveganje je pri majhnih otrocih do drugega leta starosti, pri starejših od 65 let, pri ljudeh s šibkim imunskim sistemom in pri kroničnih bolnikih.

Bolniki, ki so brez vranice ali imajo okrnjeno imunost zaradi različnih vzrokov (npr. bolniki s končno ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom, onkološki bolniki, bolniki na imunosupresijskem zdravljenju, bolniki na kemoterapiji, bolniki po presaditvi organov, HIV okuženi, bolniki, ki imajo težko imunsko pomanjkljivost), so še posebej ogroženi glede pnevmokokne okužbe in poteka bolezni.

Pri otrocih se pnevmokokne okužbe najpogosteje izrazijo kot vnetje srednjega ušesa. Pnevmokoki lahko povzročijo tudi pnevmokokni meningitis, sepso, bakteriemijo in pljučnico – s temi resnimi zdravstvenimi zapleti pa se otroci, starejši in kronični bolniki najtežje spoprimejo.

Zato je po mnenju epidemiologov smiselno cepljenje za vse ranljive skupine, ki so okužbam najbolj izpostavljene. Cepljenje dojenčkov se plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cepljenje starejših in kronično bolnih je priporočljivo, a so osebe samoplačniki, medtem ko se za skupine bolnikov, ki so posebej ogroženi, cepljenje krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Viri:

1. NIJZ, november 2019: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2018
2. ECDC, Invasive pneumococcal disease Annual Epidemiological Report for 2017
3. NIJZ: https://www.nijz.si/sl/gripa-0
4. NIJZ, PRELIMINARNO POROČILO O CEPLJENJU PROTI GRIPI V SEZONI 2018/2019, okt 2019
5. NIJZ, ANALIZA IZVAJANJA CEPLJENJA V SLOVENIJI V LETU 2017