Na novinarski konferenci Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije 7. novembra so strokovnjaki spregovorili o tej bolezni, dejavnikih tveganja, prepoznavanju simptomov, pomembnosti zgodnjega odkrivanja in posledično boljšega preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Predstavniki društva so izpostavili stigmo, s katero se srečujejo bolniki s pljučnim rakom, in predstavili kampanjo ozaveščanja »Življenje s polnimi pljuči«.
Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka
Pljučni rak je v svetovnem merilu najpogostejši izmed vseh rakov; v lanskem letu so odkrili 2,1 milijona novih primerov, kar je več kot je prebivalcev Slovenije. Pljučni rak je tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, je povedala doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., specialistka radioterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Zaradi njega vsako leto na svetu umre več kot 1,7 milijona ljudi (Globocan 2018).
V Sloveniji je rak pljuč po pogostosti pri moških na tretjem, pri ženskah pa na četrtem mestu. Za pljučnim rakom vsako leto zboli okoli 1.500 ljudi.
80 – 90 % vseh primerov raka pljuč je zaradi kajenja
Glavni dejavnik tveganja je kajenje, ki je vzrok za okoli 80-90 % vseh primerov raka pljuč.
Pri kadilcih je tveganje za smrt zaradi raka 15 – 30 krat večje kot pri nekadilcih. Glavni »krivec« za množično kajenje je nikotin, ki pa sam po sebi ne povzroča raka, ampak veliko izmed 7.000 drugih substanc, ki so prisotne v cigaretah (tudi v lahkih in ultralahkih cigaretah).
Zanimivo je, da število novih primerov raka pljuč na letni ravni pri moških upada, medtem ko pri ženskah še vedno narašča. Ženske so namreč pri nas množično začele kaditi kasneje kakor moški, kar se po 20 do 30 letih, kolikor je v povprečju potrebno, da pride do pojava pljučnega raka, odraža na številu novih primerov bolezni v današnjem času.
Drugi dejavniki tveganja, ki lahko privedejo do nastanka pljučnega raka, so izpostavljenost rakotvornim snovem, kot so radioaktivni plin radon, azbest itd., onesnaženemu zraku, rentgenskim žarkom in dednost (pljučni rak v družini).
Za pljučnim rakom lahko zbolijo tudi ljudje, ki niso bili izpostavljeni tem dejavnikom.
Raku pljuč pravijo tudi ‘tihi ubijalec’. Večino primerov namreč odkrijejo že v razviti fazi, saj se bolezenski znaki (simptomi) pojavijo šele takrat, ko se je bolezen že razširila na druge dele telesa.
”Zgodnje odkrivanje znakov bolezni je ključno, saj omogoča boljše preživetje. Zato je zelo pomembno, da bolnik pride do obravnave dovolj zgodaj,” je opozorila mag. Mojca Unk, dr. med., specialistka internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Kdaj je potrebno obiskati zdravnika
Znak za alarm, da je treba k zdravniku, je vsak simptom, ki ne mine, npr. dolgotrajen kadilski kašelj.
Težave, ob katerih pomislimo na raka pljuč, so:
- kašelj, posebno če se spremeni narava kašlja
- težje dihanje
- nepojasnjena bolečina v prsih
- krvav izmeček
- pljučnica, ki ne izzveni po zdravljenju z antibiotiki ali se kmalu ponovi
- hripavost
- nepojasnjeno hujšanje, utrujenost in splošno slabo počutje
Težave so nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Zato je pomembno, da pacient ob pojavu težav čim prej obišče zdravnika, ki mu bo svetoval in ga po potrebi napotil na ustrezne preiskave.
Vseh pojavov pljučnega raka ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo tveganje – z zdravim načinom življenja:
- ne kadite oziroma čim prej prenehajte, izogibajte se pasivnemu kajenju;
- izogibajte se izpostavljenosti radioaktivnemu elementu radonu in drugim kancerogenim snovem na delovnem mestu in drugje;
- uživajte uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave.
Bolniki s pljučnim rakom zdaj živijo dlje!
Zdravljenje raka pljuč lahko poteka z operacijo, obsevanjem ali s sistemsko terapijo (kemoterapija, tarčna zdravila in imunoterapija). Zdravljenje je pogosto kombinacija več načinov, ki se dopolnjujejo s podpornim zdravljenjem (protibolečinska terapija, zdravila proti slabosti ipd.). Zdravljenje napredovale bolezni je kompleksno, prepletajo se sistemsko, lokalno in simptomatsko zdravljenje; njegov namen pa je, ob podaljšanemu življenju, tudi večja kakovost življenja.
V zadnjih desetletjih je znanost na področju pljučnega raka zelo napredovala. Raziskave so omogočile nova zdravila in metode zdravljenja, s pomočjo katerih ima več obolelih daljše preživetje, in prinesle več upanja vsem, ki se soočajo s to boleznijo.
”Pri zdravljenju raka sta bili dve prelomnici, in sicer odkritje tarčnih zdravil, ki omogočajo daljše preživetje pri bolnikih z metastatskim rakom; drugi mejnik je imunoterapija, ki pomaga organizmu, da se sam bori proti rakastim celicam, ne samo v metastatskem obdobju bolezni, tudi v zgodnejših fazah, kar kaže, da je rak napaka v imunskem sistemu,” pravi dr. Unkova.
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je nevladna humanitarna organizacija, ki deluje že od leta 1991. Združuje 3.500 bolnikov, njihove svojce in zdravstvene delavce iz vse Slovenije s skupnim ciljem, pomagati in lajšati življenje ljudem z boleznimi dihal in alergijami.
”Izrednega pomena za onkološkega bolnika, sploh v prvi fazi soočanja z boleznijo, je psihosocialna pomoč, žal pa je tu veliko pomanjkanje kadra,” je poudaril Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
Bolezen lahko doleti kogarkoli. Kljub temu pa številni verjamejo, da so sami krivi za svojo diagnozo. Bolniki s pljučnim rakom se še vedno soočajo s stigmo, da gre za neozdravljivo bolezen, s spremenjenimi odnosi v družini in v službi, kar jih vodi v prikrivanje stanja in psihosocialne stiske. Melita Pirc, predstavnica Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, pove: ”Želimo si, da rak ne bi bil tabu, da se bolniki ne bi umikali iz družbe, več psihološke in fizioterapevtske pomoči; bolj celostno zdravljenje bi pripomoglo k boljši statistiki preživetja.”
Življenje s polnimi pljuči
Z ozaveščanjem želi Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije prispevati k zgodnejšemu odkrivanju bolezni in večji možnosti preživetja za bolnike z rakom pljuč. Z opozarjanjem na dejavnike tveganja pa zmanjšati število obolelih.
Letošnjo kampanjo so v Društvu poimenovali s sloganom »Življenje s polnimi pljuči«, njena ambasadorka pa je Alenka Artnik, svetovna prvakinja v potapljanju na vdih.
Pljuča so njeno glavno orodje in morajo biti v vrhunski formi, saj se v globini nad 100 metrov stisnejo na velikost stisnjene pesti. Hkrati pa velja, da »Vsak trenutek šteje«, saj mora z enim vdihom pod vodo zdržati tudi štiri minute.
Športnica se je tudi sama srečala z rakom v družini, saj je zaradi te bolezni izgubila oba starša: ”Srečanje z boleznijo mi je dalo vedeti, da življenje ni samoumevno, zato ga dosti bolj cenim. Akciji sem se priključila zato, ker sem prepričana, da je o raku potrebno govoriti. V stiski je nujno, da imaš ob sebi nekoga, s katerim se lahko pogovoriš.”
Vsak trenutek šteje tudi pri bolnikih s pljučnim rakom, saj je vsak trenutek pomemben za prepoznavanje znakov in pravočasno napotitev do onkologa. Le tako jim je omogočeno zdravljenje, ki sedaj zagotavlja precej daljše preživetje ob precej večji kakovosti življenja, kar povezujemo s sloganom “Življenje s polnimi pljuči«.
Več informacij o simptomih, dejavnikih tveganja in možnostih zdravljenja za čim daljše in bolj kakovostno življenje bolnikov z rakom pljuč najdete na spletni strani www.pljucni-rak.si
