Ste se že kdaj vprašali po drugih razlogih teh bolezni, kot so šibek imunski sistem in škodljive razvade? Glavne vnetne bolezni dihal so prehlad, alergijska astma, gripa, pljučnica in kronična obstrukcijska pljučna bolezen. Preprečite jih lahko z dobrim načrtovanjem. Naj vam pojasnimo, kako.
Vpliv vsakdanjih navad na okužbe dihal
Neugodne vremenske razmere so le eden izmed vzrokov pogostih okužb dihal. Posledično se slabša splošna odpornost kože in sluznic na številne viruse, bakterije in sezonske alergene. Dodatni razlog so vsakdanje navade, ki vplivajo na odpornost dihalne sluznice proti okužbam.
Raziskave potrjujejo, da k okužbam dihal delno prispeva nezdrav način življenja, in sicer s štirimi dejavniki: neuravnoteženo in slabo prehrano, pomanjkljivo telesno dejavnostjo, kajenjem in pretiranim uživanjem alkohola.
1. načrt: zdrava prehrana
Prehrana pomembno vpliva na delovanje dihalnega sistema. Zdrava prehrana je namreč potrebna za normalen razvoj in zorenje pljučnega tkiva. Podhranjenost pa je povezana z upočasnjenima telesno rastjo ter razvijanjem alveol in dihalnih mišic. Slaba prehrana, kajenje in pretirano uživanje alkohola lahko spremenijo zgradbo pljučnega surfaktanta, površinsko aktivne snovi, ki obliva pljučne mešičke in zmanjšuje njihovo površinsko napetost. Kaj je treba spremeniti?
Najprej zmanjšajte vnos nezdravih nasičenih maščob in jih nadomestite z nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti z omega 3, ki jih najdemo v ribah iz mrzlih morij ter lanenem olju. Tako boste obnovili ravnovesje dejavnikov, ki vplivajo na vnetje dihal. Ključno je povečati tudi vnos sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in oreškov ter zmanjšati vnos enostavnih sladkorjev in ogljikovih hidratov. Oteženo dihanje, eden pogostejših znakov okužb dihal, se vse pogosteje povezuje s povečanimi vsebnostmi ogljikovega dioksida, te pa so odvisne prav od presnove hrane. Pri presnovi maščob se tvori najmanj, pri presnovi ogljikovih hidratov pa največ ogljikovega dioksida.načrt: mikrohranila
Med mikrohranili, pomembnimi za razvoj in zdravje pljuč, so zlasti pomembni vitamini C, A, D in E, aminokislina glutamin ter minerali kalcij, fosfor, baker, cink, mangan in selen.
Našteti vitamini in minerali so antioksidanti, ključni za preprečevanje okužb dihal. Antioksidanti odpravljajo oksidativni stres, ki aktivira vnetne procese v dihalih. Jemanje teh vitaminov in mineralov torej niža oksidativni stres in prispeva k preprečevanju bolezni.
Dokazano je tudi, da povečan vnos vitamina C zmanjšuje vnetni odziv dihalnih poti na viruse in alergene, v kombinaciji z vitaminom E pa zmanjšuje pogostost nastanka astme. Kot odlična zaščita pred virusnimi in bakterijskimi okužbami dihal se priporoča tudi redno jemanje vitamina D, saj ta ne le uravnava imunski odziv, temveč lahko omili potrebo po antibiotikih pri ljudeh s pogostimi okužbami dihal.
2. načrt: telesna vadba na soncu
Redna vadba potrjeno krepi imunski sistem in tako pomaga v boju proti virusnim in bakterijskim okužbam. In če vadite na prostem, izpostavljate kožo soncu in spodbujate sintezo vitamina D. Torej tudi sonce prispeva h krepitvi imunskega sistema.
3. načrt: temeljita čistoča rok
Patogeni mikroorganizmi se najlažje prenašajo preko naših rok, zlasti če smo obdani s številnimi ljudmi ali se zadržujemo v zaprtih prostorih. Zato je pri preprečevanju nalezljivih bolezni dihal osebna higiena nadvse pomembna. Roke si je treba redno umivati – ne le pred obrokom in po opravljeni potrebi, temveč vsakič, ko začutite, da so umazane, še zlasti pa pri opravilih, povezanih z zdravjem – jemanju zdravil, brisanju nosu, kašljanju ali stiku z bolnim človekom.
4. načrt: dobra volja
Če boste upoštevali vsaj enega izmed doslej navedenih načrtov, se boste zelo verjetno počutili bolje, srečnejši boste in bolj zadovoljni. Med druženjem s prijatelji, ob zdravi prehrani in vsakodnevni telesni vadbi na prostem se sproščata endorfin in serotonin – hormona sreče, ki vas pomirjata, sproščata ter preganjata stres in depresijo. Dobra volja je najbolja! – zato je tudi odlična pomočnica močnega imunskega sistema, s tem pa tudi celotnega zdravja.
Literatura:
Verbanac, D., in sod. 2013. Prehrana i zdravlje respiratornog sustava. Medicus. 22 (1): 7–12.
Bergman, P., et al. Vitamin D3 supplementation in patients with frequent respiratory tract infections: a randomised and double-blind intervention study. BMJ Open. 2 (6): 10.