Ohrabrujočo novico pozdravljajo tudi v Združenju Europa Donna Slovenija.
»Vsaka taka pozitivna novica je novo upanje za ženske, nova možnost za boljše življenje kljub bolezni,« je poudarila predsednica dr. Tanja Španić.
Bolnice z napredovalim (razsejanim) rakom dojk (tip HR+/HER2-), ki so jih zdravili s kombinirano terapijo (endokrino/hormonsko terapijo v kombinaciji z zdravilom iz skupine zaviralcev od ciklina odvisnih kinaz CDK4/6), imajo namreč manjše tveganje za smrt v primerjavi s skupino bolnic, ki so bile samo na endokrini terapiji. Poleg tega taka terapija zagotavlja kakovostno življenje z boleznijo, kar je za ženske te starostne skupine izrednega pomena.
Predmenopavzni rak dojk je bolj agresiven
Diagnoza rak dojk je namreč za ženske, ki so se z njo soočile pred menopavzo, še posebno hud udarec. Predmenopavzni rak dojk je namreč drugačen in bolj agresiven kot rak dojk po menopavzi. Med ženskami v starosti 20–59 let, ki umrejo za rakom, je ravno ta najpogostejši vzrok smrti.
Bolnice iz te starostne skupine so v najbolj aktivnem obdobju svojega življenja: imajo majhne otroke ali se ravno odločajo za materinstvo, hkrati se dokazujejo v svojem poklicu. Zaradi vpliva bolezni in zdravljenja na sposobnost opravljanja dela v službi, pogosto doživijo resen finančni
udarec.
»Bolnice z razsejanim rakom dojk so večinoma v bolniških staležih in vsako novo zdravljenje, ki izboljša kakovost življenja, je zanje upanje, da se bodo lahko ponovno delno ali v celoti posvetile svoji službi. Poznamo tudi nekaj primerov, ko ženska z napredovalim rakom dojk redno dela. Izjemno pomembno je, da lahko kljub terapiji opravlja običajna dnevna opravila in po možnosti tudi gre v službo. To je del njene terapije in rehabilitacije. Žal pa večina zdravil tega ne omogoča,« pojasnjuje dr. Tanja Španić.
Bolnice hkrati skrbi njihov telesni videz, možnost zgodnje menopavze in vpliv zdravljenja na spolnost.
Razsejanega raka dojk vse bolje obvladujemo
Rak dojk je v razvitem svetu in tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji je po podatkih NIJZ za rakom dojk v letu 2015 zbolelo 1.319 ljudi (med njimi je tudi 8 moških). Pojavnost v zadnjih desetletjih narašča.
Raka dojk zdravimo s kombinacijo kirurškega in sistemskega zdravljenja ter obsevanja. Izbor in zaporedje načina zdravljenja sta odvisna od razširjenosti in histopatoloških lastnosti bolezni. Umrljivost za rakom dojk sicer pada, žal pa še vedno ne ozdravijo vsi bolniki.
Približno četrtina bolnic se sooči z razsejanim rakom dojk. Vendar tudi to bolezen lahko z novimi načini zdravljenja, predvsem sistemskimi, vedno bolje obvladujemo. Razsejan rak dojk je tako postal kronična bolezen – medicina bolnicam podaljšuje življenje, in ne samo to: tudi kakovost
življenja je boljša kot je bila še do pred kratkim.
Izjemen pomen samopregledovanja
Možnost za ozdravitev raka dojk je velika, če ga odkrijemo pravočasno, torej v zgodnji fazi razvoja. Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojk ima zato vsaka ženska sama: veliko zatrdlin, za katere se izkaže, da so rakave, odkrijejo ženske same. »Vsaka ženska bi morala že v mladosti začeti
s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Do menopavze naj bo to reden pregled vsak deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu,« svetujejo pri Združenju Europa Donna Slovenija. Na njihovi spletni strani najdemo tudi podrobna navodila za samopregledovanje dojk.
