Čeprav okužb kirurške rane ni mogoče vedno preprečiti, lahko njihovo tveganje s številnimi ukrepi in protokoli bolniki in zdravstveno osebje pomembno zmanjšujejo.
Strokovna literatura navaja, da okužbe kirurške rane ogrožajo v povprečju okoli 11 odstotkov operiranih bolnikov ali milijone življenj ljudi, ki potrebujejo kirurško zdravljenje. Ti so v povprečju vse starejši, kar pomeni, da imajo tudi vse več spremljajočih bolezni. Če temu prištejemo še vse pogostejšo odpornost mikroorganizmov na antibiotike, ni daleč ugotovitev, da postaja preprečevanje in učinkovito obvladovanje okužb kirurške rane vse pomembnejši strokovni izziv. Pa tudi finančni, saj zdravljenje okužb kirurške rane predstavlja tudi izjemno visoke stroške.
V ZDA za zdravljenje teh okužb denimo vsako leto porabijo približno 10 milijard ameriških dolarjev.
Z dokazi podprta priporočila
Ker lahko z uporabo z dokazi podprtih strategij za preprečevanje okužb kirurške rane pomembno zmanjšamo njihov pojav in ker je preprečevanje le teh izjemnega pomena za uspešnost zdravljenja in varnost kirurških bolnikov, je potreben nadzor na kakovostjo kirurškega dela ter spremljanje, beleženje in organizirano preprečevanje okužb kirurške rane.
Čeprav zakonodaja ureja spremljanje in javljanje bolnišničnih okužb, ostaja področje monitoringa in preprečevanja okužb kirurške rane v vsakodnevni klinični praksi še dokaj nedorečeno. Zato sta abdominalna kirurga doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., iz UKC Ljubljana in doc. dr. Bojan Krebs, dr. med., iz UKC Maribor združila moči, preučila priporočila za preprečevanje okužb kirurške rane v abdominalni kirurgiji, ki jih je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija in pripravila predlog za slovenski prostor prilagojenih priporočil in ukrepov.
Obsežen sveženj s številnimi z dokazi podprtimi priporočili bosta objavila v kratkem, med nekaterimi najpomembnejšimi bolnišničnimi ukrepi preprečevanja okužb kirurške rane v abdominalni kirurgiji pa so nedvomno tudi tuširanje bolnika pred operacijo, pravilno odstranjevanje dlak, ustrezna antibiotična zaščita, antiseptična priprava operativnega polja, stalen in strog nadzor krvnega sladkorja in telesne temperature, vdihovanje zraka obogatenega z višjim deležem kisika ter uporaba s triklosanom prevlečenih šivov z namenom zmanjšanja tveganja za okužbe kirurške rane ne glede na tip operacije.
Tuširanje pred operacijo
Zaradi zagotavljanja čistoče celotnega telesa načelo dobre klinične prakse veleva, da se bolnik pred kirurškim posegom stušira ali skopa z navadnim ali antiseptičnim milom. S tem bolnik zmanjša tveganje izpostavljenosti kože mikroorganizmom, še posebej na mestu kirurškega reza.
Odstranjevanje dlak s strižnikom
Pred kirurškim posegom dlak ni priporočljivo odstranjevati. Kadar je to zaradi izrazitejše poraščenosti vendarle potrebno, se dlake doma ali v bolnišnici odstrani s strižnikom in sicer z nastavkom za enkratno uporabo. Uporaba brivnika je za predoperativno odstranjevanje dlak močno odsvetovana, saj lahko povzroči poškodbo kože, posledično vnetje in poveča tveganje za razvoj okužbe kirurške rane.
Antibiotična zaščita
Predoperativno antibiotično zaščito bolnik prejme največ dve uri pred začetkom operacije, pri čemer je potrebno upoštevati razpolovni čas uporabljenega antibiotika, saj je ustrezna koncentracija antibiotika v tkivu ob rezu kože med operativnim posegom nujna za učinkovito predoperativno antibiotično zaščito. Vrsta uporabljenega antibiotika pa je odvisna od tipa kirurškega posega in specifičnih pogojev v posameznih bolnišnicah in na tamkajšnjih kirurških oddelkih.
Priprava operativnega polja
Za zmanjšanje števila patogenih mikroorganizmov na bolnikovi koži in v okolici kirurškega posega je priporočljivo razkuževanje operativnega polja z alkoholnimi raztopinami antiseptikov, ki so učinkoviti v boju s številnimi bakterijami, virusi in glivami.
Nadzor telesne temperature in krvnega sladkorja
Pomemben ukrep za preprečevanje okužb kirurške rane je uporaba ogrevalnih sistemov in vzdrževanje normalne telesne temperature, ki med operacijo pogosto pade pod 36 stopinj Celzija. Zato je med operativnim posegom priporočen stalen nadzor nad telesno temperaturo. Prav tako pomemben je stalen in intenziven nadzor vrednosti krvnega sladkorja med operacijo. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo pa sta dober nadzor in ureditev krvnega sladkorja nujna ali vsaj priporočljiva že več tednov pred načrtovano operacijo.
Vdihovanje zraka obogatenega z višjim deležem kisika
Odrasli bolniki, ki so operirani v splošni anesteziji z endotrahealno intubacijo, za zmanjšanje tveganja za okužbe kirurške rane med posegom ter dve do šest ur po posegu prejemajo 80 % kisik.
Antimikrobni šivi
Uporaba kirurških šivov, ki so prevlečeni z antimikrobnimi sredstvi imajo v primerjavi z navadnimi kirurškimi šivi pomembno večji vpliv na preprečevanje okužb kirurške rane. Zato je pri vseh kirurških posegih priporočljiva uporaba s triklosanom prevlečenih šivov.
Dober nadzor za manj okužb
Preprečevanje okužb kirurške rane in bolnišničnih okužb na splošno je pomemben korak k zagotavljanju večje varnosti za bolnike, hkrati pa tudi k boljšemu obvladovanju zdravstvenih stroškov. A da bi razumeli, kako učinkovito preprečevati okužbe kirurške rane in jih zares obvladovali, je treba pojav le teh v Sloveniji skrbno spremljati, nadzorovati, okoliščine njihove pojavnosti kompetentno ovrednotiti in okužbe kirurške rane preprečevati z dokazi podprtimi strokovnimi ukrepi.
Zato je predlog številnih priporočil za preprečevanje okužb kirurške rane v abdominalni kirurgiji, v tem besedilu smo nanizali le nekatere, ki sta jih po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije analizirala in za naš prostor prilagodila abdominalna kirurga dveh največjih kirurških oddelkov v državi, doc. dr. Bojan Krebs in doc. dr. Blaž Trotovšek, hvale vreden projekt in dober obet za varnejšo zdravstveno oskrbo bolnikov v prihodnosti.
Pripravila: Slavka Brajović Hajdenkumer
