Nedavne raziskave so pokazale, da se duševne motnje lahko razvijejo iz zapletenega nabora dejavnikov tveganja, vključno z genetiko, možgansko kemijo, osebnostjo in življenjskimi dogodki, je poročala Ameriška zveza za anksioznost in depresijo (ADAA).
Kaj je duševna motnja?
Najpogostejša vrsta tesnobe se imenuje generalizirana anksiozna motnja. Glavni simptomi so ponavljajoče in neprestane zaskrbljujoče misli, utrujenost, težave s spanjem in ponavljajoči se napadi panike, poroča ADAA. Anksiozne motnje se pri ljudeh lahko kažejo tudi v specifični situaciji – npr. pri interakciji z večjo skupino ljudi. Druge vrste duševnih bolezni vključujejo panično motnjo, post-travmatsko motnjo in specifične fobije.
Genetika
Tako kot obstajajo genetska tveganja za srčno bolezen ali rak, so lahko v družinah tudi pred-dispozicije za duševne motnje. Študije so pokazale, da jih je mogoče vsaj deloma podedovati od enega ali obeh staršev.
Okolje in življenjski dogodki
Študije so poleg tega pokazale, da lahko hud ali dolgotrajen stres fizično vpliva na živčne celice možganov. To prekine vezja, ki prenašajo informacije iz enega področja uma v drugo.
Druge raziskave so pokazale, da ljudje z določenimi anksioznimi motnjami doživljajo spremembe možganske strukture na določenih področjih, ki nadzorujejo spomine in so povezana z močnimi čustvi.
Poleg tega lahko okoljski dejavniki, kot je travma, sprožijo duševno motnjo pri ljudeh, ki sicer imajo podedovano dovzetnost, vendar se pred tem dogodkom z njo niso spopadali.
Kaj je torej pravi razlog?
Oboje. Medtem, ko znanstveniki nadaljujejo raziskovanje duševnih bolezni, postaja vse bolj jasno, da anksiozne motnje verjetno povzroča kombinacija dejavnikov, vključno s spremembami možganov, genetiko in stresom v okolju.
Vir: Drain. Kelsey. 2018.What Caused Your Anxiety Disorder? Genes vs. Environment. Medical Daily.
