Za odkrivanje tovrstne krvavitve so na voljo posebni testi, ki lahko potrdijo prisotnost sledov krvi v blatu. Danes so pomemben dejavnik pri preprečevanju raka debelega črevesa in del Državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki (Svit).
Njihovo učinkovitost in vrednost dokazujejo rezultati eksperimentalnih raziskav. S tovrstnim testiranjem v sklopu programa in ob nadaljnjih diagnostičnih postopkih pri osebah s pozitivnim rezultatom zmanjšamo smrtnost zaradi raka debelega črevesa za 15–33 odstotkov.
Rak debelega črevesa: kaj, kako in zakaj?
Ta bolezen spada med najpogostejše oblike raka – je na drugem mestu, takoj za pljučnim rakom (pri moških) in rakom dojk (pri ženskah). Morda so druge oblike deležne več pozornosti, vendar je rak debelega črevesa prav tako pomemben.
Zadnja leta strokovnjake skrbi trend naraščanja njegove pogostosti. Zakaj sploh pride do njega? Razvoj raka debelega črevesa povezujemo z genetskimi nagnjenji posameznika pa tudi z nepravilno prehrano. Zlasti nevarna je prehrana z veliko količino živalskih maščob z visoko vsebnostjo holesterola in malo prehranskimi vlakninami. Maščobe namreč povzročajo okrepljeno izločanje žolčnih kislin, ki se v prisotnosti črevesnih bakterij razgradijo, produkti razgradnje pa so lahko rakotvorni. Poleg tega žolčne kisline po uživanju mastne hrane povzročajo hiperproliferacijo črevesne sluznice, kar dodatno vpliva na razvoj raka. Rak debelega črevesa je pogosto povezan z drugimi boleznimi: s predhodno diagnosticiranim polipom, ulceroznim kolitisom, chronovo boleznijo pa tudi z rakom jajčnikov, maternice, dojk in trebušne slinavke.
Raziskave kažejo, da se tveganje za razvoj raka debelega črevesa znatno poviša po 40. letu življenja, zato je treba pogosteje opravljati preventivne sistematske preglede, zlasti pri osebah s povečanim nagnjenjem k tej bolezni. Pomembno je tudi ozaveščanje o tem, kako čim prej prepoznamo simptome raka debelega črevesa.
Kako pride do njega? Strokovnjaki menijo, da 95 odstotkov oblik raka debelega črevesa nastane zaradi polipov, ki lahko ob dedno spremenjenih epitelnih celicah sluznice prerastejo v rakavo obolenje. Simptomi raka debelega črevesa so odvisni od mesta, kjer nastane, in velikosti. Med najpogostejšimi so motnje v ritmu izločanja blata, driska ali vodeno blato in zaprtje. Pojavljajo se bolečine in napetost v trebuhu, lažen občutek potrebe po odvajanju blata, občutek, da se črevo ni povsem izpraznilo, in spremembe v premeru blata. Splošno slabo počutje je običajno posledica prikrite sideropenične anemije, do katere pride zaradi izgube železa ob krvavitvah prebavil. Očesu nevidna kri, pomešana z blatom, je najpogostejši znak bolezni, žal pa jo pogosto prepozno odkrijemo. Zato je treba ozaveščati javnost in spodbujati ljudi, naj opravijo preventivno testiranje v sklopu državnega programa.
Kako se pripraviti za test na okultno krvavitev?
Test na okultno krvavitev je zelo preprosta in hitra ter lahko izvedljiva preiskava. Gre za doslej najpreprostejšo metodo hitrega odkrivanja bolezni v še ozdravljivi fazi. V okviru programa Svit je ciljna populacija (ljudje v starosti od 50 do 74 let), tj. 600.000 prebivalcev Slovenije, povabljena na preiskavo po vnaprej določenem načrtu v obdobju dveh let. Tisti, ki podpišejo Izjavo o prostovoljnem sodelovanju, prejmejo na dom pribor za odvzem vzorcev blata za analizo s podrobnimi napotki. Test lahko, če ne spadate v omenjeno starostno skupino, opravite tudi na lastno pobudo, če sumite na raka debelega črevesa. Po ustrezno opravljenem odvzemu vzorca blata nadaljnji postopek vodi zdravnik.
Prejmete dva tulca s paličicama za odvzem vzorcev blata. Za odvzem enega vzorca uporabite en tulec, pri čemer na različnih mestih večkrat potegnete s paličico po površini blata v različnih smereh. Vzorec vstavite v tulec ter trdno stisnete tulec in pokrovček, dokler ne zaslišite klika. To pomeni, da je vzorec dobro zaprt. Drugi vzorec vzamete v naslednjih (največ treh) dneh. Vzorca odpošljete v priloženi oblazinjeni pisemski ovojnici z naslovom in že plačano poštnino. O rezultatih boste obveščeni najkasneje v tednu dni po prejemu vaših vzorcev.
Danes so na voljo različni testi na okultno krvavitev in vsak lahko zahteva malce drugačno pripravo. Pri nekaterih ni več nujno, da se pred testom držite posebnega prehranskega režima, drugi pa nekaj dni pred opravljanjem testa priporočajo uživanje hrane z vlakninami in izogibanje mesu in vitaminu C. Da ne bi prišlo do lažno pozitivnih rezultatov, se teden dni pred izvajanjem testa odsvetuje jemanje zdravil, ki lahko sprožijo krvavitve v prebavilih. Da dobimo čim bolj natančne rezultate, upoštevajmo navodila laboratorija, v katerem se test opravlja. Pri preiskavi v okviru Svita ne spreminjamo prehranskih navad in ne opuščamo jemanja predpisanih zdravil.
Kaj storiti, če je test pozitiven?
Če je test pozitiven, moramo z nadaljnjimi preiskavami ugotoviti vzrok krvavitve. Ni nujno, da gre za raka debelega črevesa; vzrok so lahko polipi, hemoroidi, čir na želodcu ali dvanajstniku ter ulcerozni kolitis. V primeru suma na raka debelega črevesa vas bo zdravnik napotil na kolonoskopijo. Ta preiskava najbolj natančno pokaže spremembe v celotnem debelem črevesu, obenem pa omogoča odstranjevanje polipov ali odvzem vzorcev za biopsijo, s katerimi potrdimo diagnozo.
Viri:
Strnad, M., Šogorić, S. 2010. Rano otkrivanje raka u Hrvatskoj. Acta medica Croatica, 64 (5): 461–467.
Vrdoljak, E., in sod. 2018. Smjernice za dijagnosticiranje, liječenje i praćenje bolesnika oboljelih od raka debelog crijeva. Liječnički vjesnik, 140 (9-10): 241–247.
Roth A, Roth A. 2001. Rak debelog crijeva. Medicus, 10 (2): 191–199. www.program-svit.si
