K drogam prištevamo vse psihoaktivne snovi s psihoaktivnim učinkom, torej snovi, ki delujejo na osrednji živčni sistem in s tem vplivajo na mišljenje, vedenje in občutke. Prav občutki, zlasti neprijetni, kot so bolečina, trpljenje, osamljenost in stres, ter želja, da bi jih čim hitreje pregnali, lahko privedejo do zlorabe drog. Vsi vemo, da je iskati uteho v drogah nesmiselno, nevarno in družbeno nesprejemljivo. Pa vendar se jim včasih ne moremo izogniti, in ko jih enkrat preizkusimo, jih težko opustimo, saj povzročajo telesno in duševno odvisnost. Pri vsem skupaj je dobro le to, da je zlorabo drog relativno lahko prepoznati in da lahko zato storimo veliko, da preprečimo še hujšo odvisnost.
Najpogostejše droge in nevarnosti zlorabe
Glede na delovanje delimo droge na psihodepresorje, psihostimulatorje, halucinogene substance in droge s kombiniranim delovanjem, kot sta marihuana in hašiš.
Psihodepresorji, kot so alkohol, opiati, pomirjevala in uspavala, delujejo sproščujoče, umirjajo in uspavajo. So zelo nevarni, saj lahko v večjih količinah povzročijo nezavest, komo, depresijo dihalnega centra in posledično smrt.
Delovanje psihostimulatorjev se kaže s hitrejšim prenosom sporočil v živčnem sistemu, pospešenim bitjem srca, povišanim krvnim tlakom in porastom telesne temperature. Tako delujejo kokain, ekstazi, spid in metaamfetamini. Te droge so izjemno nevarne. Kokain, denimo, lahko s povišanjem krvnega tlaka povzroči bolečine v prsih in motnje srčnega utripa, zaradi razpoka možganskih žil ali krčenja koronarnih arterij pa tudi nenadno smrt. Ekstazi vpliva na središče za uravnavanje telesne temperature in lahko s hudo hipertermijo povzroči resne motnje v koagulaciji ter usodne poškodbe vitalnih organov. V večjih količinah psihostimulatorji vplivajo tudi na psiho – povzročajo tesnobo, paniko in psihotične reakcije, podobne shizofrenim psihozam.
Halucinogene droge, kot sta LSD in psilocibin (sestavina »norih gob«), spreminjajo zaznavanje stvarnosti ter sprožajo čudaško in nerazumno vedenje. Spremembe vedenja so lahko tako intenzivne, da privedejo do strahu pred izgubo razuma in do perceptivnih motenj, prisotnih pri polni zavesti, kot so prividi, halucinacije, sinestezija in depersonalizacija. Podobno delujeta na psiho tudi marihuana in hašiš. Kronična zasvojenost s temi substancami poslabšuje prisotne simptome duševnih motenj in vodi do akutne psihotične krize.
Znaki zlorabe drog
• nezdrav videz in nepojasnjena izguba teka
• izpuščaji ali ranice okoli ust in nosu, krvavitve nosne sluznice
• močno razširjene ali zožene zenice, ki se ne odzivajo na svetlobo, solzne oči in slabši vid
• slabši nadzor mišic
• potenje in bruhanje
• spanje ob nenavadnih urah ali povečana budnost
• opuščanje osebne higiene
• slabše pomnjenje, mišljenje in motivacija
• motnje presojanja
• motnje osebnosti
• vidni sledovi vbodov igle
• evforičnost, nenadzorovan smeh, hiperaktivnost
• impulzivnost
• paranoične misli
• sprememba družbe ali socialna izolacija
• anksioznost in depresija
Literatura:
National Institute of Drug Addiction (NIDA): https://www.drugabuse.gov/drugs-abuse/commonly-abused-drugs-charts#hallucinogens, https://www.drugabuse.gov/drugs-abuse
Butorac, K. 2010. Neka obilježja osobnosti kao prediktivni čimbenici zlouporabe i ovisnosti o drogama i alkoholu. Kriminologija i socijalna integracija. 18 (1): 1–130.
Foto: Profimedia
