Največja nevarnost v poletnih mesecih

anonimni uporabnik, 10. junij 2019
Ostalo

Poleti želimo kar največ svojega časa preživeti na prostem in si poiskati svoj kotiček pod soncem. Sonce nam vrača z dobrim – s tvorbo vitamina D, zaradi katerega smo bolj sproščeni, svobodni in zadovoljni.

Vendar se ni varno povsem prepustiti občutku svobode, saj lahko v bližini prežijo nevarnosti. In v poletnih mesecih je nevarnost ugriza črne vdove, ki preži na vas po vsej hrvaški obali, največja.

Kako prepoznati črno vdovo?

Črno vdovo (Latrodectus mactans tredecimguttatus), majhnega pajka, najdemo na kraških območjih Hrvaške. Zadržuje se med kamenjem in v suhi travi, makiji ali grmovju, v drevesnih duplih, štorih, poganjkih oljk ali v skalovju plete mrežo. Kako jo najlažje prepoznate? Kot drugi pajki ima tudi črna vdova telo sestavljeno iz dveh delov. Na prednjem, manjšem delu so oči, usta in osem členastih nog s parom pipalk, s katerimi vbrizgajo strup v žrtev – običajno v kobilice, murne in hrošče. V zadnjem, večjem delu so predilne bradavice in žleze, ki proizvajajo pajčevino, ter spolna in pljučna odprtina. Velikost telesa variira, samice merijo do dva centimetra, samci pa so običajno manjši – do pet milimetrov.

Črno vdovo najlažje prepoznamo po črnem trupu z okoli 17 velikimi rdečimi pegami. Vendar pa ni nujno, da so pege rdeče. Pri mladih pajkih so bele in šele pozneje pordijo. Pri odraslih samcih ostane okoli njih le še bel rob, pri samicah pa bela barva povsem izgine.

Če preživljate poletje na obali, je precej verjetno, da boste naleteli na bivališče črnih vdov, saj se parijo ravno v poletnih mesecih. Po parjenju samica izleže tudi do 400 jajčec in jih v svilenem zapredku odloži v travo, pod kamenje ali na druga primerna mesta. Ko se pajki izležejo, zelo hitro rastejo, saj imajo v toplih mesecih hrane v izobilju. To obdobje je najbolj nevarno za človeka. Bodite previdni, kajti črna vdova velja za enega najbolj strupenih evropskih pajkov.

Nevarnosti črne vdove

Črna vdova proizvaja strup v obliki bistre tekočine, polne toksalbuminov in lipoproteinov, ki prizadenejo osrednji živčni sistem. V naravi ga porablja zmerno, saj se z njim ne brani, temveč ga uporablja pri plenjenju. Toda če se počuti ogroženo, se bo nagonsko branila s strupom. Po mnenju strokovnjakov je ta celo močnejši od strupa modrasa in drugih strupenih kač. Povzroči lahko hude zdravstvene težave in celo smrt.

Simptomi ugriza

Ugriz črne vdove je običajno neboleč in ga marsikdaj sploh ne zaznamo. Toda okoli mesta ugriza hitro pride do bolečih mišičnih krčev, ki se razširijo tudi na druge mišice, praviloma na hrbtne, trebušne, prsne in stegenske. Smrtno nevarni so krči gladkih mišic, denimo bronhijev ali maternice, in njihova omrtvičenost. Krčem sledijo glavobol, potenje, tiščanje v prsih, hipertenzija, tahikardija, slabost in bruhanje. Veke otečejo, oči se solzijo in močno se slinimo, kar skupaj s krčenjem obraznih mišic prispeva k značilnemu izrazu na obrazu, ki lahko pomaga določiti diagnozo stanja. Z delovanjem na osrednji in periferni živčni sistem strup sproži psihične motnje, tremor, konvulzije, spastičnost, anksioznost in mnoge druge simptome.

Vse pa ni tako črno

Čeprav velja črna vdova za najbolj strupenega pajka v tem delu sveta, vse le ni tako črno.

  • Nevarna je le samica, samčev strup pa za človeka ni nevaren.
  • Danes imamo na voljo učinkovit protistrup. Ob pravočasni zdravniški pomoči si večina ljudi popolnoma opomore.
  • Črna vdova je v resnici plašen pajek brez napadalnega nagona in se ob nevarnosti raje naredi mrtvega. Zato napade le v samoobrambi, pogosto zaradi človeške malomarnosti. Do ugriza največkrat pride, ko bosi zakorakamo v njeno mrežo.

Ko iščete svoj prostor na soncu, bodite torej previdni in spoštujte bivališča drugih prebivalcev narave. Navsezadnje ste pri njih samo na obisku.

Literatura:
Landeka, N., Plenković, J. 2003. Crna udovica – pojavnost i suzbijanje. Arh Hig Rada Toksikol. 54: 11–18.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,480
30.03.2024 ob 10:27
297,477
10.07.2024 ob 09:38
113,027
28.10.2022 ob 14:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close