Vzdržuje prožnost, čvrstost in gibkost ter s preprečevanjem izhlapevanja zadržuje vlago v telesu. Zaradi kompleksne sestave in neposredne izpostavljenosti okolju je nagnjena k raznovrstnim obolenjem. Deluje namreč kot prva obrambna linija telesa pred škodljivimi zunanjimi dejavniki – bakterijami, virusi, glivicami, alergeni, dražili, ultravijoličnim sevanjem in temperaturnimi skrajnostmi. Ti dejavniki povzročijo mnoge kožne spremembe in bolezni. Visoka temperatura zraka, denimo, spodbuja delovanje znojnih žlez, zaradi močnejšega potenja pa se lahko pri občutljivih ljudeh pojavijo akne. Temperaturne skrajnosti lahko sprožijo določene kožne bolezni, kot je rdečica (rosacea). Agresivni čistilni toniki poškodujejo strukturo kože in zmanjšajo zaščitno delovanje zgornje plasti kože, zato ta postane občutljiva, s tem pa dovzetna za okužbe in bolezni, kot sta atopični dermatitis (ekcem) in rosacea.
Na tovrstne zunanje dejavnike lahko vplivamo, notranjih – genov, hormonov in stresa – pa ne moremo nadzorovati. Geni pogosto vplivajo na predispozicijo telesa za kožne bolezni, zlasti za luskavico (psoriazo), atopični dermatitis in ihtiozo (»ribjo kožo«). Stres oslabi telo in olajša delovanje škodljivih zunanjih vplivov. Na nastanek nekaterih kožnih sprememb in bolezni lahko vplivajo tudi bolezni, kot sta sladkorna bolezen in odpoved ledvic.
Kožne spremembe in bolezni
Poškodbe, brazgotine, madeži, akne, izpuščaji, dermatitis, spremembe, povezane z alergijskimi reakcijami, avtoimunskimi boleznimi in motnjami delovanja lojnih in znojnih žlez ter kožni rak so le nekatere izmed kožnih sprememb in bolezni. Videz kože je torej ključni pokazatelj zdravja vsega telesa in obenem razvoja kožnih bolezni.
Spremembe na koži imajo različne oblike:
1. Makule (madeži)
Makule (pege, madeži) so ploske spremembe v barvi ali sestavi kože. K njim spadajo najpogostejše kožne spremembe: ploski madeži, sončne pegice, alergijski izpuščaji in izpuščaji ob okužbah z bakterijo rikecijo, rdečkami in ošpicami.
2. Papule
V nasprotju z makulami so papule dvignjene nad raven kože – to so mozolji, izbočeni madeži, bradavice in lichen planus (srbeč vnetni izpuščaj). Pojavijo se tudi na robovih panaricija (vnetja obnohtja), ob aknah, seboroičnih keratozah (starostnih bradavicah) in kožnem raku. Čvrste papule, ki se širijo v notranje plasti kože, dermis ali podkožno tkivo, imenujemo noduli. Značilni noduli se pojavljajo pri cistah, lipomih in fibromih.
3. Vezikule (mehurčki)
Vezikule so spremembe na koži, ki se pojavijo ob okužbi s herpesom, pri akutnem alergijskem kontaktnem dermatitisu in nekaterih avtoimunskih motnjah. Gre za mehurčke, napolnjene z bistro tekočino. Če je njihov premer večji od centimetra, jih imenujemo bule (mehurji). Nastanejo lahko zaradi opeklin, vbodov, dražilnih sredstev, alergijskega kontaktnega dermatitisa in alergijske reakcije na zdravila.
4. Pustule (gnojni mehurčki)
Pustule vsebujejo gnoj in so znak bakterijskih okužb ali vnetnih bolezni, kot je pustulozna luskavica.
5. Urtikarija
To kožno spremembo imenujemo tudi koprivnica. Kaže se s srbečimi, izbočenimi oteklinami kože in z lokaliziranim, rdeče obrobljenim edemom. Pojavlja se kot preobčutljivostna reakcija na zdravila, vbode, ugrize, redkeje pa tudi kot odziv na dražljaje iz okolja, kot so sončna svetloba, visoka temperatura zraka in drugi zunanji dejavniki.
6. Luske
Luskavica je tipična kožna bolezen, ki se kaže z luščenjem in debeljenjem poroženele kožne povrhnjice. Luske se pojavljajo tudi pri seboroičnem dermatitisu in glivičnih okužbah.
7. Petehije
Ti drobni, rdečkasti kožni madeži so posledica zelo majhnih podkožnih krvavitev, do katerih pride zaradi okvare trombocitov (ti prehitro razpadajo – trombocitopenija), vnetja sten krvnih žil (vaskulitis) ali različnih okužb (meningokokcemija).
8. Ulkus
Ulkus (razjeda) kaže na izgubo površinskih plasti kože, epidermisa in dermisa. Nastane zaradi težkega dermatitisa, dekubitusa (preležanin), bolezni perifernih arterij in vaskulitisa.
Kaj se dogaja v poškodovani koži?
Kožne spremembe in bolezni ogrožajo naravno kožno bariero, zdrav videz kože, s tem pa tudi njeno zaščitno vlogo. Koža izgublja vlago in prožnost, je suha, groba in razpokana. Tako postane občutljiva za škodljive zunanje dejavnike in nagnjena k okužbam ter vnetnim simptomom. Zato kožne spremembe in bolezni predstavljajo veliko težavo tako s telesnega kot z duševnega vidika in jih moramo ustrezno zdraviti. Prav poznavanje razlik med kožnimi spremembami omogoča, da jih čim prej diagnosticiramo in začnemo ustrezno zdraviti.
