Zakaj ljudje na splošno lažemo?
Laž je namerno neresnična izjava, izmišljotina ali nepristnost, pretvarjanje. Med laži bi lahko šteli tudi prikrivanje resnice in namerno prikrivanje pomembnih dejstev. Zakaj torej ljudje to počnemo?
Kjer je v odnosu bližina doma, tam ne boste našli laži. Vsi ljudje imamo enako, vsem skupno temeljno psihološko potrebo po bližini, sprejetosti in spoštovanju. V vse intimne odnose se tu pa tam prikrade nekaj dvoma, trenj, negotovosti in nezaupanja, to je del človeške narave. Kadar pa odnos ljubezni vendarle nevarno zasenči strah, nezaupanje, pomanjkanje spoštovanja in občutka sprejetosti, takrat je laž najbrž stalna znanka v odnosu.
Druga vrsta laži je malce bolj neprijetna človeška lastnost, ki si jo ponavadi ne zmoremo priznati. Včasih smo tako preplavljeni z bolečimi čustvi, ali polni bolečih preteklih dogodkov, ki jih ne zmoremo preboleti, da smo sami trdno prepričani, da govorimo resnico. Npr.: Vedno je vse po tvoje! Ta naša zaslepljenost za lastne slepe pega krha naše odnose.
Res pa je tudi, da v vseh odnosih ne potrebujemo enako bližine in si je niti ne želimo. Takrat je povsem sprejemljivo in običajno, da uporabljamo družbeno sprejemljive laži. Kako si? V redu. O kako dobra jabolčna pita! Prideš danes na srečanje? Joj, sem pa že zmenjena in nimam časa. To je tako pogost in običajen pojav, da temu niti ne rečemo laž, ampak vljudnost, prijaznost in olika. In najbrž ni s tem nič narobe, dokler ne gre za odnose kot je partnerstvo, tesno prijateljstvo ali starševstvo.
V čem se laganje otrok razlikuje od laganja odraslih?
Otroško laganje je drugačno kot laganje odraslega. Odrasli smo v polnosti odgovorni za svoja dejanja, pa naj imamo še tako »dober razlog« za laganje. Odrasli lažemo, da bi se izognili neprijetnosti, čeprav s tem krhamo naše odnose. Veliko težje je poglobi se vase in razrešiti svoje strahove in bolečino, ter ukreniti nekaj bolj konstruktivnega ter s tem ohraniti odnos.
V odnosu starš – otrok, pa je odgovornost za odnos na strani odraslega. Otroci se namreč življenja šele učijo. Seveda nismo odgovorni za to, kako se otrok počuti in kaj dela, včasih je otrokova stiska in posledično grdo vedenje posledica nečesa, kar se je zgodilo zunaj doma. Smo pa starši odgovorni za svoja ravnanja in svojo reakcijo na otrokovo laganje.
Otroci, ki se počutijo dobro in imajo v odnosu s svojimi starši dovolj bližine, ne lažejo. Laž otroka tako vedno nosi v sebi sporočilo.
Če želimo otroka naučiti resnicoljubnosti, moramo biti pripravljeni slišati vso resnico, tudi kadar je za nas boleča in neprijetna. (H.G. Ginott)
Zakaj otroci lažejo?
Otroška laž je posledica strahu. To je klic na pomoč. Vsaka laž, je poziv staršem: To je preveč zame, strah me je, da ne bom sprejet, da me boste zasmehovali, kritizirali ali kaznovali. Rabim razumevanje in pomoč, da se z življenjem spoprimem na bolj konstruktiven način.
Včasih je laž preprosto sporočilo: Ne vidite me! Preveč ste obsedeni s popolnostjo in redom in tem kaj je prav in kaj narobe. Do mene ste preveč strogi, me zanemarjate ali pa dušite s svojo pretirano skrbjo. S svojimi lažmi nam otroci sporočajo, da je v odnosu premalo bližine.
Se nadaljuje …
Avtor: Povzeto po forumu Vzgoja otrok in družina (uporabnica AlenkaO.)
