Berimo skupaj - 2. teden: Starševstvo, ki upošteva razvoj možganov - Med.Over.Net -

Vsako sredo skupaj beremo in delamo vaje iz priročnika “Celostni razvoj otroških možganov” (avtorja Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.). Vaša naloga je, da približno vsake dva tedna preberete eno poglavje iz knjige, mi pa vsak teden predstavimo eno ali dve vaji za posamezno metodo. Prvo poglavje – naš 2. teden, predstavlja model starševstva, ki je pozorno na razvoj možganov ter vas seznanja s preprostim in močnim konceptom, ki je jedro metode za celostni razvoj možganov, to je integracija. Vabljeni k skupnemu branju in utrjevanju z vajami.

2. teden
Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. teden: Starševstvo, ki upošteva razvoj možganov

Prvo poglavje: Starševstvo, ki upošteva razvoj možganov

Prvo poglavje predstavlja model starševstva, ki je pozorno na razvoj možganov ter vas seznanja s preprostim in močnim konceptom, ki je jedro metode za celostni razvoj možganov, to je integracija.

Iti s tokom: Navigacija v vodah med kaosom in togostjo

Kako deluje oseba – otrok ali odrasel − s celostno razvitimi možgani. Takšen človek uživa psihično zdravje in dobrobit. Vendar tega ni mogoče tako lahko opredeliti. V knjižnicah je vse polno razprav o tem, kaj je psihična bolezen, psihično zdravje pa je redko definirano. Dan je prvi oblikoval definicijo o psihičnem zdravju, ki jo začenjajo uporabljati raziskovalci in terapevti po vsem svetu. Zasnovana je na konceptu integriranega delovanja možganov in upošteva razumevanje kompleksne dinamike odnosov in možganov. To definicijo lahko poenostavimo in zapišemo, da je psihično zdravje naša sposobnost ostati v »reki dobrobiti«.

(povzeto po knjigi)

V prvem poglavju si preberite še:

Kaj je kaos, preplavljenost in kaj togost,
zakaj se otroci tako pogosto znajdejo v stanju kaosa ali togosti,
s katerimi metodami lahko otrokom pomagamo, da se bodo njihovi možgani razvijali integrirano.

Kako znanje uporabiti?

VAJA 1:
Naštejte nekaj primerov, ko ste imeli občutek, da ste pluli v smeri togosti (Primer: v hribih sem se ustrašil višine, zato si nisem upal nikamor več) in nekaj primerov, ko ste pluli v smeri kaosa (v službi se je nabralo preveč dela, zato ste za trenutek dobili občutek da boste »znoreli«).

Nato razmislite in napišite, kako bi se na te primere lahko boljše odzvali in tako pluli v smeri harmonije in integracije.

Napišite še kak primer togosti in kaosa, ki ste ga zasledili pri svojem otroku.

VAJA 2:
Vzemite si trenutek in si predstavljajte, da vaš otrok doživi čustveni cunami. Kako je videti? Kaj takrat naredi? Morda vrže kak predmet? Poskušajte najti čim več besed, ki opisujejo vašega otroka, oziroma njegova dejanja. (Primer: joka, kriči-“Sovražim te”, zaloputne z vrati, noče komunicirati, udari me, ugrizne samega sebe …)

Sedaj pa pomislite, kako se vi odzovete na otrokovo doživljanje. Ali začnete razlagati vzroke, zakaj se vam zdi otrokova reakcija pretirana? Ali vas popolnoma prevzamejo čustva? Se bolj usmerjate k logičnemu pojasnjevanju ali raje govorite o čustvih? Napišite nekaj stavkov.

Vabilo

Starše vabimo, da se udeležijo odprte skupino za starše, kjer se bomo v petih srečanjih sprehodili čez posamezna poglavja, naredili vaje, jih ovrednotili in predebatirali. Sprejeli bomo 20 udeležencev. Vse, ki vas udeležba zanima, lahko že pišete na mail: [email protected].