Nastanek alergije
Alergijske ali preobčutljivostne reakcije so imunski odzivi, ki poškodujejo telesna tkiva. IgE so protitelesa, ki delujejo kot del imunskega sistema, in sicer kot obramba pred tujki. Ko je človek z nagnjenostjo k alergijam prvič izpostavljen potencialnemu alergenu (delček prahu, rastlinski pelod, zdravilo, hrana) ta oseba postane občutljiva. Telo zaznava potencialni alergen kot tujo snov in proizvaja specifična IgE protitelesa, ki se vežejo na mastocite na koži, dihalni sistem in prebavni trakt ter na bazofilce (vrsto belih krvnih celic) v krvnem obroku. Ob naslednji izpostavljenosti ta vezana IgE protitelesa prepoznajo alergen in povzročijo, da bazofilne celice začnejo sproščati histamin in druge snovi, kar povzroči alergijsko reakcijo, ki se začne na mestu izpostavljenosti.
Imunoglobulin E (IgE) spada v razred protiteles (imunski proteini), ki so značilni za alergijske reakcije. Običajno se v krvi nahajajo v zelo majhnih koncentracijah.
Diagnosticiranje alergije in pogostost bolezni
Testiranje alergij je običajno sestavljeno iz panela najpogostejših alergenov na katerega vas lahko testiramo (hrana, živalska dlaka, vrste trave, itd.). Druge vrste testov alergije se lahko izvajajo tako, da je oseba pod skrbnim zdravniškim nadzorom izpostavljena različnim snovem (kožni testi). Test za določanje IgE protiteles se lahko izvede tudi za spremljanje imunoterapije ali za potrditev ali je otrok prerasel alergijo. Test lahko uporabljamo le za splošno uporabo, ker koncentracija IgE protiteles ne korelira resnosti alergijske reakcije in oseba, ki je alergijo že prerasla ima lahko še več let pozitivna IgE protitelesa.
Rezultate testiranja je treba pazljivo interpretirati. Tudi če je test negativen, še vedno obstaja majhna možnost, da ima oseba alergijo. In obratno – pozitiven test še ne pomeni, da se bo pri osebi sprožila alergijska reakcija, ko je izpostavljena določenim snovem. Zato običajno alergolog naroči še dodatna testiranja za dokončno potrditev diagnoze – celokupna vrednost IgE protiteles ali rdečo in belo krvno sliko (zlasti prisotnost bazofilcev in eozinofilcev).
Vrste alergij
1. Alergije so lahko sezonske (stanje se poslabša v določenih obdobjih leta; kot so spomladi alergije na cvetni prah) ali trajne (alergije se pojavljajo skozi celo leto). Ko telo pride v stik s snovjo na katero ste alergični, imunski sistem meni, da je ta nevarna in začne sproščati histamin.
2. Akutne in kronične
Med oblikami alergij razlikujemo tudi glede na to, kakšen je stik z alergenom. Akutne alergijske oblike povzročajo snovi, s katerimi telo ni v nenehnem stiku, občasen stik z njimi pa povzroči senzibilizacijo, in sicer na koži, očeh, nosu, dihalih in črevesju.
Kronične alergijske oblike nastopijo, če alergen vsakodnevno vnašamo v telo s hrano, ali pa je telo s takšnimi snovmi v trajnem stiku. Občutljivost lahko povzroči tudi snov, ki je ves čas v telesu (denimo sev glivice ali amalgamska zalivka). Kontaktne alergije potekajo na celični ravni in v takšnih primerih so imunološki odgovori drugačni. Najpogostejši povzročitelji so kovine (nikelj, krom, kobalt), guma, kozmetična sredstva, snovi za dezinfekcijo in različne rastlinske snovi, če pridejo v neposreden stik s kožo. Predvsem pri astmatikih nastopajo kombinirane oblike alergij. Psevdoalergije so oblike alergij, pri katerih se alergijska reakcija sproži praviloma šele pri večji količini alergene snovi. To zlasti velja za hrano s kemijskimi dodatki, ki jih normativi sicer dovoljujejo, v živilih pa jih je najti v precejšnjih količinah.
3. Pogostejše oblike alergij so:
- konjunktivitis in druge alergije oči,
- rinitis in rinokonjunktivitis,
- alergijska astma,
- alergijski bronhioloalveolitis,
- atopijski dermatitis,
- kontaktni dermatitis,
- akutna urtikarija in angioedem,
- kronična urtikarija in angioedem,
- alergija na pike žuželk,
- prehranska alergija, psevdoalergija in intoleranca,
- oralni alergijski sindrom,
- alergija na zdravila,
- anafilaksija.
Vsaka od teh alergij ima glede na vzroke in mehanizme bolezni svojo alergijsko in nealergijsko obliko. Alergijske oblike bolezni lahko potekajo ob aktivnosti protiteles IgE ali na podlagi drugih tipov alergije, alergolog pa je tisti, ki mora razločevati med temi različicami bolezni. Poznavanje procesov je pomembno zato, ker je zdravljenje in zlasti preprečevanje takih variant bolezni različno.
Znaki alergije
Sproščanje histamina lahko povzroči različne simptome: kožni izpuščaji, glavobol, kihanje, kašljanje, srbenje in mravljinčenje v ustih, izcedek iz nosu, koprivnica, dermatitis, ekcem, rdeče in srbeče oči, oteklina, slabost in driska. Najhujša reakcija, znana kot anafilaksija, je lahko življenjsko ogrožujoča.
Če se alergen sproži, kadar neko snov vdihnete, bo reakcija verjetno vplivala na oči, nos in pljuča. Če alergen zaužijete, je večja verjetnost, da se simptomi sprožijo v ustih, želodcu in črevesju.
Dejavniki, ki vplivajo na pogostost bolezni
V primeru težav se svetuje pregled pri alergologu, ki pomaga določiti resnost in vzrok težave. Prav tako bo svetoval primerno testiranje (krvni test ali nakožni test). Zdravila in imunoterapija lahko težave olajšajo. Prav tako pa so pomembne tudi spremembe v domačem okolju.