Vabljeni na preventivne aktivnosti ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi

Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kvaliteto življenja.

Evropski dan osveščanja o možganski kapi vsako leto obeležujemo na drugi torek v mesecu maju. Tokrat je to 8. maj, ko bosta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije organizirali prireditev, ki se bo pričela s simboličnim »Pohodom bolnikov ob žici« in osrednjo prireditvijo na Prešernovem trgu, kjer bodo že od 9. do 13. ure potekale dejavnosti preventive in zgodnjega prepoznavanja znakov možganske kapi.

Start pohoda bo ob 10.30 uri pred bazenom Tivoli, pohodnike pa pričakujejo na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 12. uri, kjer bo že potekala osrednja prireditev, kulturni program bolnikov po možganski kapi, mimoidoče pa bo pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Med pohodniki bo okoli 200 bolnikov iz vse Slovenije. Prepoznali jih boste po vijoličnih pokrivalih, torej v izbrani barvi možganske kapi.

Prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi:

“Vabimo čim širši krog ljudi, da v torek, 8. maja 2018 od 9. do 13. ure obiščejo dogajanje na Prešernovem trgu, kjer društvo pripravlja program za pohodnike in mimoidoče. Tam bomo imeli 10 stojnic z zdravstveno – informativnimi gradivi in pa meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja (kot so npr. zvišan krvni tlak, holesterol, trigliceridi v krvi, nereden srčni utrip (atrijska fibrilacija), idr.) ter svetovanje glede tveganja za možgansko kap. Predstavili bomo, kako hitro prepoznamo prve znake možganske kapi (GROM).”

Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja (nekadilstvo, vsakodnevna vsaj 30 minutna hoja, uživanje več sadja in zelenjave, vzdrževanje ustrezne telesne teže, omejitev vnosa soli, maščob in sladkorja, odpoved škodljivim razvadam, redne meritve krvnega tlaka, krvnih maščob in sladkorja ter srčni utrip). Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.

Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:

G – govor (prizadet govor)

R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)

O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)

M – minuta (takoj pokliči 112)

Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center saj lahko s hitro pričetim zdravljenjem preprečimo posledice.

Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami!

Prim. Tatjana Erjavec, dr. med., podpredsednica Združenja  CVB Slovenije pojasnjuje:

“Možganska kap je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih.  Ocenjujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva, število na novo obolelih v naslednjih 20 letih povečalo za 34 %. Zaradi boljše oskrbe in zdravljenja je možnost preživetja večja, kar na drugi strani pomeni tudi večje število oseb z različno stopnjo prizadetosti. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb od tega 30% v aktivnem delovnem obdobju. Samo 40 % od njih se jih, vsaj deloma, ponovno vključi v delo. Smrtnost je okoli 15 %. 40 % preživelih ima zmerne, 15 % do 30 % pa hujše težave pri funkcioniranju. Več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju osnovnih dnevnih aktivnosti. Večina obolelih (70 do 85 %) se jih vrne v domače okolje.”

Premalo se zavedamo, da možganska kap ni samo nezmožnost hoje in uporabe roke. Možganska kap prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. V trenutku spremeni življenja bolnikom in tudi svojcem. Ta trenutek se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju. Brez pomoči rešitve najdejo le najmočnejši.

Namen pohoda in dogajanja

Pohod organizatorji pripravljajo že drugič v spodbudo vsem bolnikom in svojcem po možganski kapi, v razmislek tistim, ki ne živijo zdravo in ne zdravijo že ugotovljenih dejavnikov tveganja za srčno žilna obolenja in v opomin tistim odgovornim, ki že leta in leta v predalih pozabljajo strokovne smernice za zdravstveno – socialno mrežo pomoči bolnikom in svojcem po možganski kapi.

Pridružite se in podprite bolnike, ki dokazujejo, da je tudi možganska kap premagljiva!

Milan Čuček, predsednik Združenja bolnikov s CVB Slovenije poziva:

“Človek potrebuje sočloveka in občutek, da je potreben drugemu! Prav ta misel je vodilo humanitarnega Združenje bolnikov s CVB, ki že več kot 20 let povezuje bolnike, svojce in strokovnjake s tega področja. Preko 2700 članov se druži v 20 Klubih CVB po vsej Sloveniji. Osnovni cilj teh je spodbujanje dejavnosti in sodelovanja v kroničnem obdobju po možganski kapi.”

Več novic

New Report

Close