Bolečina v prsih ni redek simptom. Ko se pojavi, najpogosteje pomislimo na srčni infarkt, angino pektoris ali druge bolezni srca. Toda ta bolečina lahko kaže tudi na druge bolezni. Kljub temu je enako pomembna, saj lahko kaže na resno bolezen, ki ogroža življenje. Bolečina v prsih se lahko pojavi zaradi predrtja (rupture) požiralnika, ezofagealnega refluksa (vračanja želodčne vsebine v požiralnik), ulkusa (razjede), akutnega pankreatitisa (vnetja trebušne slinavke), pljučne embolije, pljučnice, lahko pa tudi zaradi telesnega in psihičnega stresa. Pri preiskavah moramo preveriti tudi, ali gre morda za redko, a prav tako resno bolezen – pljučno hipertenzijo.
Kaj je pljučna hipertenzija?
Pljučna hipertenzija je huda kronična in napredujoča bolezen krvnih žil v pljučih, za katero je značilen povišan tlak v pljučni cirkulaciji. O pljučni hipertenziji govorimo, ko so vrednosti srednjega arterijskega tlaka v pljučni arteriji pri mirovanju višje od 25 mmHg oziroma od 35 mmHg pri telesnem naporu. Ta bolezen je redka, pogosto pa jo tudi pozno prepoznamo, tako da lahko med pojavom prvih znakov in diagnozo minejo tudi tri ali štiri leta, kar je zelo nevarno, saj neodkrita in nezdravljena pljučna hipertenzija vodi v preobremenitev in odpoved desnega dela srca ter prezgodnjo smrt.
Kako prepoznati pljučno hipertenzijo?
Najpogostejši znak pljučne hipertenzije je dispneja ob naporu, vendar je znakov še več: opazna utrujenost, splošna slabost, utrudljivost, omotica, izguba zavesti in bolečina v prsih. Če želimo potrditi, da je slednja res znak pljučne hipertenzije, moramo poizvedeti, kje natanko se bolečina pojavlja, kako močna je in kako dolgo traja, ob katerih priložnostih se pojavi in o drugih spremljevalnih simptomih. V zgodnji fazi pljučne hipertenzije so lahko ti simptomi odsotni, prisotni pa so blagi netipični simptomi, ki lahko privedejo do napačne diagnoze. Je pa bolečina v prsih pri drugih boleznih vendarle drugačna. Če se pojavi pod prsnico ob telesnem naporu, je najpogosteje posledica angine pektoris. Taka bolečina je lahko zelo netipična, najpogosteje pa se širi v levo ramo, vzdolž levice, po vratu, čeljustih, zobeh, včasih pa tudi po desni roki.
Pri motnjah prebavnega sistema je bolečina nekoliko drugačna in pogosto povezana z uživanjem hrane. Pri raztrganju požiralnika je močna in se pojavi po bruhanju krvave vsebine, medtem ko je pri peptičnem ulkusu (peptični razjedi) pogosto pekoča, ponavljajoča, po zaužitju hrane pa se umiri. Tudi ni nujno, da je bolečina v prsih vedno znak bolezni. Lahko jo povzroči tudi stres, ki nam ga ne uspe vedno prebroditi. Po drugi strani pa je občasna bolečina v prsih, čeprav je ne spremljajo drugi tipični simptomi, lahko znak hude bolezni, zato je najpomembnejše, da to čim prej preverimo.
Pri zdravljenju je ključno kakovostno sodelovanje splošnega zdravnika in kardiologa
Ne glede na vzrok bolečine v prsih ne smemo spregledati, temveč moramo opraviti natančne diagnostične preglede in upoštevati vse simptome. Diagnoza in zdravljenje pljučne hipertenzije sta delo kardiologa, da pa se to sploh lahko začne, mora na bolezen posumiti splošni zdravnik in bolnika napotiti na nadaljnje preiskave. Zgodnje prepoznavanje opozorilnih znakov, redno spremljanje pacienta in njegovo usmerjanje v postopek zdravljenja so ključni koraki za uspešno zdravljenje te hude bolezni. Danes so na voljo številna učinkovita zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni in tako izboljšajo kakovost bolnikovega življenja. Žal v nekaterih primerih terapija z zdravili ni učinkovita in preostane samo še presaditev pljuč.