Strah pred temo je eden najpogostejših strahov med otroki in je čisto običajna razvojna faza. Kljub vsemu pa ta strah včasih ostaja celo v odrasli dobi. Otroci, ki se bojijo biti sami ponoči, se ne bojijo same teme, temveč izmišljenih »nevarnosti«, ki izhajajo iz tega.
Kdaj se pojavi strah pred temo?
Čeprav se nekateri otroci že od rojstva bojijo teme, pa strah postane največji okoli drugega ali tretjega leta starosti. Zakaj? Otroci imajo v tem obdobju bujno domišljijo, niso pa še dovolj zreli, da bi jo znali ločevati od resničnosti.
Kako lahko pomagamo otroku premagati strah pred temo?
Prvi korak, ki bo pomagal otroku pri premagovanju strahu pred temo, je, da je vedno nekdo od starejših v njegovi bližini. Poskušajte izvedeti od otroka, kakšna nevarnost se skriva v temi in zakaj je tako prestrašen.
Izberite »varuha«
Otrok naj ima v bližini postelje plišasto ali drugo igračko, ki ga bo varovala pred »nevarnostjo«. Ko izbirate igračko, imejte v mislih, da jo bo želel imeti otrok pri sebi tudi, če boste šli na potovanje, na obiske, zato naj bo priročna.
Čeprav se dojenčki ne bojijo teme, je dobra zamisel, da svojemu dojenčku že takrat izberete primerno igračko, ki ga bo spremljala še naprej v otroštvo. Tako bo imel večje zaupanje, da je igračka z njim že od rojstva in mu daje varnost, tolažbo.
Kaj pa svetloba?
Veliko staršev otrok, ki se bojijo teme pušča odprta vrata sobe in prižgano luč na hodniku, ali celo puščajo prižgane manjše svetilke v sobi. To ni ravno najboljša ideja, saj svetloba zmanjša izločanje melatonina, hormona, ki je odgovoren za dober spanec. Zato pediatri priporočajo spanje v temi.
Svetloba ima pomirjujoč učinek le, če je zelo blaga in prilagojena spanju. Zato so primerne nočne svetilke, morda take, ki na steni prikazujejo zvezdice, motive, ki otroka zazibljejo v miren spanec.
Pomirjujoči zvoki
Prvi zvok, s katerim se otrok sreča, ko je še v trebuhu, je bitje materinega srca. Ravno zato so igrače, ki posnemajo ta zvok, zelo učinkovite pri premagovanju strahu pred temo in lažje spanje.
Prav tako so primerni tudi zvoki narave, kot je nežen spomladanski dež, valovanje ali tok reke, nežno ptičje petje. Otroku dajo občutek, da ni sam v prostoru, hkrati pa imajo pomirjujoč učinek.