#Fast-forward življenje
Ko smo v stresu, se nam mudi, lovimo minute, kamor bi “morali” umestiti še obrok, bo najbolje, da OBROK IZPUSTIMO.
Zakaj?
V NAGLICI IN NERVOZI JE CELO TELO NAPOL V KRČU, V STRESU. Po krvi se pretakajo stresni hormoni, ki skrbijo za naše preživetje (mehanizem “boj ali beg”) in ne za odločitev, kaj in kdaj bomo jedli. Potreba po hrani je dejansko na koncu potreb telesa.
Zaradi stresa tudi prebavila niso sproščena oziroma pripravljena za delovanje, zato hrana ne bo “prišla daleč”. Obstala bo nekje v zgornjem delu prebavil: požiralnik, želodec. V tanko črevo pa bo prišla šele čez dolgo časa in bo polna stresnih hormonov.
In še dalj bo trajalo, da pride hrana v kri, odpadki pa naprej v debelo črevo. Iz črevesja pa se bodo nato odpadki celo večnost izločali.
Primer:
Naša telesna zasnova je še vedno takšna kot v času neandertalcev, ko so doživljali stres ob soočenju z nevarno zverjo. Če preslikamo današnjo situacijo v njihove čase, je orisana prispodoba, kot bi bežali pred nosorogom in med tekom uživali oreščke, ker kasneje ne bomo imeli časa.
