Parodontitis je kronična bolezen, ki jo povzroča bakterijsko vnetje, ki poleg dlesni (gingive) zajema tudi globlje strukture, kot je kost, v kateri se zobje nahajajo. Za razliko od vnetja dlesni (gingivitis), ki je reverzibilno, je parodontitis ireverzibilno vnetje, ki lahko, če se ne zdravi, privede do manjše stabilnosti zob in na koncu tudi njihove izgube.
Simptomi in dejavniki tveganja
Parodontitis žal ne boli in pacienti se pogosto niti ne zavedajo, da ga imajo, ali pa stomatologa obiščejo, šele ko opazijo premikanje zob ali ko se pojavi bolečina, ki jo povzroča ustvarjanje parodontalnega abscesa. Znaka, ki se pojavita in sta lahko simptoma parodontitisa, sta krvavitev in umik dlesni. Dlesni lahko torej krvavijo, lahko pa so tudi boleče, otečene in pordele. Parodontitis lahko spremlja tudi neprijeten ustni zadah. Prisotnost bakterij iz oblog je ključna za razvoj bolezni, obstajajo pa tudi drugi dejavniki, kot so genetski dejavniki ter dejavniki tveganja (kajenja) in stresa, ki vplivajo na razvoj in obliko bolezni. Številne raziskave so dokazale povezanost parodontitisa in sistemskih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in bolezni dihal. Pri nosečnicah s parodontitisom obstaja tudi do sedemkrat večje tveganje za predčasno rojstvo otroka z nižjo porodno težo. Bakterije iz parodontalnega žepka lahko prek krvnega obtoka prispejo do koronarnih žil in povzročijo nastanek strdkov. Pri pacientih s parodontitisom obstaja za 25 % večje tveganje za koronarne bolezni srca. Zaradi zgoraj navedenih razlogov bi parodontitis morali jemati resno in parodont ohranjati zdrav.
Diagnosticiranje
Za diagnosticiranje bolezni je potreben klinični pregled pri stomatologu ali specialistu parodontologije, ki s posebno sondo izmeri globino žepkov ter analizira radiološke posnetke (ortopan).
Zdravljenje
Zdravljenje parodontitisa vključuje odstranitev trdih zobnih oblog v obliki zobnega kamna, ki se nahaja nad ravnjo dlesni in pod njeno ravnjo na korenini zoba, ter odstranitev vnetnega tkiva pod ravnjo dlesni. Čiščenje se opravi v dveh obiskih pod lokalno anestezijo in ni boleče. Včasih je potrebno tudi kirurško parodontalno zdravljenje, ki poleg čiščenja vključuje tudi obnovo poškodovanega in uničenega tkiva.
Uspeh parodontalnega zdravljenja je odvisen od pravilne higiene ustne votline, ki jo za vsakega pacienta ločeno določi stomatolog, in od rednih kontrolnih pregledov, ki jih glede na stopnjo resnosti bolezni prav tako določi stomatolog. Parodontitis kot kronična bolezen ni povsem ozdravljiv, s pravilno higieno in sodelovanjem stomatologa in pacienta pa ga je mogoče zelo preprosto nadzorovati in privesti v stanje mirovanja. Lahko bi rekli, da sta za ohranitev zdravja ustne votline ključni preventiva in odlična oralna higiena.
Če je zaradi prevelike izgube podpornega tkiva vendarle potrebno puljenje zob, je mogoče izgubljen zob nadomestiti s protetično izdelavo mostička ali vgradnjo vsadka. Zdravljenje z vsadki pri pacientih s parodontalno boleznijo je uspešno, če je predhodno opravljeno inicialno zdravljenje in pacient redno prihaja na kontrolne preglede v obliki podpornega zdravljenja.
Poliklinika IMED vam svetuje:
Ekipa Poliklinike IMED vam svetuje, da ne čakate, da paradontoza napreduje in povzroči izgubo stabilnosti ter morebitno izgubo zob, temveč se naročite na pregled pri naši zdravnici Lani Skorić, univ. mag. dent. med., vodji ambulante za parodontologijo, ter v največji možni meri zmanjšate vse mogoče simptome in nadaljnji razvoj parodontoze.
