Kaj morate vedeti o operaciji nosu

Nos je najbolj opazen del na obrazu. Njegov izgled ima mnogo večji vpliv na izgled obraza kot ostale strukture. Poleg tega pa ima izredno pomembno funkcijo dihanja in kontroliranja (čiščenja, vlaženja in segrevanja) zraka pred vstopom v pljuča.

Operativna korekcija nosu je lahko:

• septoplastika: operativna korekcija nosne pregrade (septum ali pretin). Gre za navadno nevidne deformacije nosu, ki so povezane z motnjo dihanja.
• rinoplastika: estetska korekcija zunanjega videza nosu.

Obe operaciji se lahko izvajata skozi reze znotraj nosu, pri tako imenovani zaprti tehniki, ali pa skozi majhen rez na nosni pregradi, v primeru, če gre za odprto tehniko. Za katero tehniko se odločimo, je odvisno od situacije na nosu, ki jo je potrebno in jo pacient želi spremeniti. V zadnjih letih se uporablja pretežno odprta tehnika.

Nos je izredno zapleten organ na obrazu in je unikaten za vsakega človeka. Izredno pomembno pri oblikovanju novega nosu je upoštevanje karakteristik unikatnosti nosu in razmerja z ostalimi elementi obraza.Ne obstaja »popoln nos«, ki bi bil sprejemljiv za vse ljudi in obraze. Pri posegu imamo opravka z živim tkivom, ki pri različnih ljudeh reagira različno. Tu mislimo predvsem na notranje brazgotinjenje in reakcije različnih tkiv (podkožno tkivo, hrustanec, kosti, …). Predvidljivost rezultata je torej odvisna od pogojev bolnikovih tkiv, tipa deformacije in narave kostnih struktur nosu in obraza ter tudi genetskih faktorjev. Zapleti so, kot pri vsakem operativnem posegu, možni. V 15-20 odstotkih operacij nosov je zaradi zgoraj omenjenih dejstev potrebno napraviti po prvi operaciji še dodatno manjšo korekcijo, običajno v lokalni anesteziji.

Pri prvem obisku najprej preverimo pacientovo zdravstveno stanje, morebitne poškodbe, alergije in morebitne prejšnje kirurške posege na nosu. Podrobno se pogovorimo o problemih, ki jih ima pacient z dihanjem ali estetskim videzom. Pregledata se zunanjost in notranjost nosu, nato ocenimo možnost kirurškega posega. Naredi se tudi fotografska analiza , hkrati pa se prikažejo spremembe, ki bi jih dosegli z operacijo nosu. Namen je razumevanje operativnega postopka in sprememb, ki jih lahko dosežemo z določeno vrsto posega.

Potek posega

Večino operacij nosu se izvaja v splošni anesteziji, odvisno od velikosti posega. Manjše popravke je možno izvesti tudi v lokalni anesteziji. Na poseg morate priti popolnoma zdravi (brez prehlada, nahoda, herpesa ali drugih vnetnih izpuščajev na nosu ali okolici, vnetja očesne veznice in podobno).

Po posegu

Po operaciji se pacient  lahko počuti nekoliko slabo in zaspano. Navadno te simptomi minejo v šestih do osmih urah po operaciji.  Po operaciji jemanje sredstev proti bolečinam običajno ni potrebno. Antibiotik pacient dobi preko infuzije med operacijo, nato še po presoji zdravnika tri do pet dni. Okužbe po estetskih operacijah so izjemno redke. V primeru rdečice, otekanja, vročine je potrebno priti na pregled.

Po posegu se po licih pod očmi pojavijo modrice, ki vztrajajo sedem do deset dni. Po sedmih dneh odstranimo šive in imobilizacijo. Konica nosu je pri odprti tehniki nekaj tednov slabše občutljiva. Oteklina vrška nosu je lahko prisotna do nekaj mesecev, redko celo eno leto.