Začelo se je novo šolsko leto. Učenci in dijaki so sedli v šolske klopi, zdaj pa jih čakajo meseci pridobivanja novih znanj. Pri tem jih bodo vsakodnevno tako doma kot v šoli spremljale številne naprave, npr. mobilni telefoni, tablice in računalniki, ki jim ne služijo le v namene izobraževanja, temveč so predvsem orodje za medsebojno komunikacijo in zabavo. Vse te naprave pa s seboj prinesejo tudi kopico izzivov, s katerimi se morajo tako mladi kot tudi njihovi starši in učitelji ukvarjati. Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si so pripravili pregled najpogostejših izzivov, ki bodo v tem šolskem letu zagotovo del vsakdanjika mladih.
Spletno nasilje
Spletno nasilje je med mladimi zelo razširjeno, pogosto pa je povezano tudi z nasiljem v fizičnem svetu. Najpogostejša oblika nasilja je žaljenje, pojavljajo pa se tudi druge oblike nasilja.
Do spletnega nasilja je treba gojiti ničelno toleranco. V blažjih oblikah nasilja je mogoče dovolj že, da nasilneže na internetu oz. družabnih omrežjih ali mobilnih telefonih blokiramo. Če se žrtev in nasilnež poznata, lahko marsikaj naredijo starši obeh z medsebojnim pogovorom. V primerih, ko sta nasilnež in žrtev sošolca, nam lahko morda priskoči na pomoč pri reševanju zapleta šola. Pri težjih oblikah nasilja pa je treba ukrepati bolj odločno in se tudi obrniti na Policijo. Veliko lahko naredimo za preprečevanje spletnega nasilja s tem, da podučimo otroke, naj pazijo na svojo zasebnost, naj na družabnih omrežjih ne sprejemajo vsakogar za prijatelja, naj pazijo na svoj spletni ugled in naj se ne zapletajo v komunikacijo z nasilneži.
Seksting
Seksting ali izmenjevanje golih in razgaljenih fotografij preko interneta je zelo razširjeno med najstniki. Razlogi, ki pripeljejo do pošiljanja lastnih golih fotografij, so lahko različni. Nekaterim mladim se zdi to zabavno in ne vidijo možnih negativnih posledic. Za nekatere je to način iskanja potrditve, pozornosti in stika z nasprotnim spolom. Pogosto do sekstinga pripelje tudi izsiljevanje in pritisk vrstnikov.
Spletno nasilje med najstniki in kako se mu izogniti
Včasih se gole slike razširijo širše, kot je bilo sprva mišljeno. Prejemnik slik te razpošlje dalje, to pa lahko vodi v težave v šoli, nadlegovanje vrstnikov, prejemanje nespodobnih ponudb idr. Nikoli tudi ne moremo vedeti, kam vse so se slike razširile in kdaj kasneje v življenju bodo spet priplavale na površje in grenile življenje. Prav tako pa se je treba zavedati, da se širjenje fotografij gole mladoletne osebe šteje kot kaznivo dejanje širjenja posnetkov spolnih zlorab otrok!
Varovanje zasebnosti
Ena izmed velikih težav, s katero se srečujejo mladi, pa pogosto tudi starejši, je nerazumevanje interneta kot okolja, ki predstavlja javni prostor. To pomeni, da je vsaka objava na internetu dejansko javna objava in jo lahko vidi vsak uporabnik interneta. O zasebnosti objav zelo težko govorimo tudi takrat, kadar gre za objave v zaprtih skupinah (npr. deljenje s prijatelji na Facebooku) ali preko aplikacij (npr. Snapchat). Vsak tak zapis, fotografijo ali video posnetek lahko vsak prejemnik shrani na svoj računalnik ali mobilni telefon in deli naprej. S tem pa tisti, ki je prvi ustvaril objavo, izgubi nadzor nad tem, kdo objavo vidi.
Pomembno je, da se pred vsako objavo vprašamo, ali ta razkriva kakšne podatke o meni, ki mi lahko na kakršen koli način škodijo danes ali v prihodnosti. Če je odgovor pritrdilen, ali pa nismo prepričani, potem slike ne objavimo. Pri tem je treba razmišljati zelo široko, saj so nepridipravi zelo izvirni in ustvarjalni. Predvsem moramo čuvati vse osebne podatke, saj jih je mogoče zlorabiti na različne načine. Prav tako ni varno na družabnih omrežjih objavljati informacij o odsotnosti (tudi fotografije s potovanj, dokler se ne vrnemo domov).
Snemanje in fotografiranje brez dovoljenja
Med mladimi je zelo razširjeno medsebojno fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov na družabnih omrežjih. Takšne objave lahko zelo hitro vodijo v različne oblike spletnega nasilja, če pa je bilo snemanje oz. fotografiranje izvedeno brez privolitve, pa dejansko gre za obliko spletnega nasilja, ki predstavlja grob poseg v zasebnost posameznika. Pred vsakim fotografiranjem ali snemanjem moramo osebe, ki bodo na fotografiji, vprašati, ali dovolijo fotografiranje, enako velja, če želimo posnetek objaviti na internetu ali deliti z drugimi. Če privolitve ne dobimo, potem ne smemo fotografirati oz. posnetka objaviti na internetu.
Šole imajo večinoma sprejete pravilnike glede snemanja in fotografiranja v šolskih prostorih. Po naših izkušnjah je to na večini šol v Sloveniji prepovedano, razen v izjemnih primerih. Učence in dijake je treba na to opozoriti.
Prekomerna raba interneta, računalnikov in mobilnih naprav
Uporaba mobilnih telefonov, računalnikov in tablic je med mladimi zelo razširjena. Gre za orodja, ki omogočajo delo za šolo, ustvarjanje, zabavo in medsebojno komuniciranje. Težava nastane, kadar pride do prekomerne rabe, ki lahko pripelje tudi do zasvojenosti. Mladi zelo radi preživijo ure in ure pri komuniciranju preko družabnih omrežij in aplikacij za sporočanje, igranju video iger, pri tem pa začnejo zanemarjati druženje in druge aktivnosti.
Starši naj bodo pozorni na nekaj pomembnih znakov, ki lahko kažejo na zasvojenost: spremembe navad, padec šolskega uspeha, opuščanje druženja z vrstniki, zadirčnost, pomanjkanje spanja, nihanje razpoloženja.
V primeru zasvojenosti je treba primerno ukrepati. Najslabša odločitev je, da otroku odvzamemo računalnik ali mobilni telefon, ali celo odklopimo elektriko v primeru igranja video iger. Na takšen način nastane zgolj konflikt. Pravilen pristop je, da se postopoma zmanjšuje čas, ki ga otrok preživi z napravo, otroka pa se spodbuja k drugim dejavnostim. V primeru, da to ne uspe, pa se je smiselno obrniti na strokovno pomoč.
Mladi se srečujejo tudi s številnimi drugimi varnostnimi izzivi. Zato je pomembno, da jih naučimo kritičnega mišljenja, s katerim se bodo pravočasno prepoznavali vsa tveganja na internetu in se z njimi spopadli na pravi način.
