»Preden sem po drugem porodu ugotovila, da potrebujem pomoč v gospodinjstvu, je bilo prepozno. Poporodna depresija je že zarezala v moje življenje,« nam je povedala nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager.
Rojstvo otroka je eden najlepših dogodkov v življenju vsakega starša. A s seboj lahko za novopečeno mamico prinese vrsto duševnih težav, tudi težjih. Strahovi iz predporodnega obdobja se stopnjujejo, idealizirane podobe materinstva pa se sesujejo v prah.
Naraščanje neobičajne stiske
Simptome obporodnih stisk zaradi skrbi za novorojenčka mamica pogosto spregleda. Slabo razpoloženje, nemir, jokavost, žalost, jeza in podobna negativna občutja se lahko razvijejo v hujše duševne stiske, tudi depresijo, tesnobo ali celo psihozo.
»Telesne spremembe so večje, kot jih je mamica pričakovala. Hormoni norijo kot divji konj. Občutek ujetosti v vlogi dojilje, perice in snažilke je lahko prežemajoč. Partner – nemalokrat pa tudi mamica – kar naenkrat ne ve, kaj bi z otrokom,« pojasnjuje psihologinja mag. Radmila Pavlovič Blatnik, vodja zavoda Objem.
Okolica v tovrstnih stiskah navadno ne daje prave pomoči. »Z nasveti ‘bodi srečna’ ali ‘malo se nasmej’ ter vsiljivimi vprašanji in dvomi o mamičinih kompetencah bližnji velikokrat stisko samo poglabljajo. Ta je z utrujenostjo obeh staršev že tako velika,« dodaja Pavlovič Blatnikova.
Rešitev je v pravočasnem prepoznavanju stisk in strokovni obravnavi
Prilagajanje na materinstvo je ob prisotnosti obporodne stiske izjemno oteženo. Svojo izkušnjo je z nami delila nekdanja uspešna atletinja Brigita Langerholc Žager. V trenutku, ko so jo prežele samomorilne misli, ki so vključevale tudi otroka, je spoznala, da je stiska šla predaleč.
»Po drugem porodu nisem imela nikogar. Mož je bil veliko na terenu, mama ni želela pomagati, oče ni znal, tašča je bila predaleč,« je povedala mamica treh deklic. Nenadoma se je znašla v situaciji, ko je bila sama za vse.
»Teta, ki je poznala depresijo, me je znala napotiti v pravo smer,« se spominja Langerholc Žagerjeva. Mamice v podobni situaciji opozarja, da je bistveno, da simptome prepoznajo bližnji. Ti so pogosto prvi, ki opazijo stisko.
Svojo stisko ali stisko bližnje lahko zaupate svojemu osebnemu zdravniku ali ginekologu, ki bo znal svetovati o naslednjih korakih. Priporočljiva je tudi vključitev v podporne skupine specializiranih zavodov, ki svetujejo pri obporodnih stiskah.
