Brez alkohola do brezskrbnejših prazničnih dni

Zgoraj navedeno bi lahko v celoti in enostavno preprečili, če ne bi pili alkohola oziroma s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja in z abstinenco pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in osebah s sindromom odvisnosti od alkohola.

V letu 2015 smo v Sloveniji beležili skupno 3.328 primerov hospitalizacij zaradi vseh alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, v povprečju se je vsakodnevno zdravilo vsaj 9 oseb zaradi bolezni in stanj, ki so bile stoodstotno pripisljive alkoholu ali vsaj ena oseba na vsake 2 uri in pol. V letu 2015 je bilo v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov bolnišnično obravnavnih tudi 160 mladostnikov do 19. leta starosti, od tega 85 dečkov in 75 deklic, pri katerih je bilo za preprečitev najhujšega potrebno bolnišnično zdravljenje, kar predstavlja tudi 5 % vseh hospitalizacij zaradi vseh alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v državi. Število hospitalizacij je sicer po 30. letu s starostjo naraščalo, najvišje število hospitalizacij je bilo v starostni skupini 50–54 let, nato je število hospitalizacij s starostjo upadalo.

Moški precej pogosteje hospitalizirani zaradi alkohola kot ženske

Najpogostejši vzrok za hospitalizacije zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov so bile v 72,2 % (2.402 primerov, od tega 1.824 moških in 578 žensk) duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola, sledile so hospitalizacije zaradi alkoholne bolezni jeter z 23,4 % (778 primerov, od tega 602 moška in 176 žensk), oba najpogostejša vzroka skupaj sta predstavljala 96 % vseh primerov.

V Sloveniji se starostno standardizirana stopnja hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov in zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola po letu 2012 zmanjšujeta, pri moških je v obeh primerih stopnja 3-krat višja kot pri ženskah. Čeprav stopnji hospitalizacij z leti upadata, to še ne pomeni nujno, da je tovrstne problematike dejansko tudi manj.

Vsa zdravstvena stanja, ki so posledica škodljive rabe alkohola in zahtevajo bolnišnično zdravljenje, bi lahko v celoti preprosto preprečili že samo s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja pri odraslih zdravih osebah in z abstinenco pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in tistih, ki bolehajo zaradi sindroma odvisnosti od alkohola.

»Ko govorimo o mejah relativno manj tveganega pitja alkohola pri odraslih zdravih osebah to ne pomeni, da tako pitje alkohola priporočamo, temveč s tem mislimo predvsem način pitja in količine alkohola, ki predstavljajo manjšo verjetnost, da se bo pojavila škoda za zdravje pri večini zdravih odraslih ljudi. Relativno manj tvegano pitje alkohola je opredeljeno glede na spol, starost, zdravstveno stanje posameznika, na količino zaužitega alkohola na dan in na teden ter na pivsko priložnost. Pri tem je potrebno, da med tednom vsaj dan do dva alkohola sploh ne zaužijemo. Meje manj tveganega pitja temeljijo na opredelitvi enote alkohola in so za moške in ženske različne. Ženske so zaradi svojih genetskih in telesnih značilnosti bolj občutljive na učinke in posledice alkohola, v povprečju so manjše kot moški, imajo v primerjavi z moškimi manjša jetra, manj mišične mase, manj vode v organizmu ter manj encima, ki razgrajuje alkohol. Tako je ob zaužitju enakih količin alkohola koncentracija alkohola v krvi žensk višja kot v primerjavi z moškimi. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starejših osebah, saj so tudi zaradi svoje presnove občutljivejše za alkohol, pogosto pa prejemajo tudi zdravila ali imajo druge zdravstvene težave,« je povedala prim. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med. z NIJZ in še posebej odsvetovala alkohol osebam, ki prejemajo zdravila, ki učinkujejo na centralni živčni sistem. Nekatera zdravila namreč delujejo tako, da okrepijo delovanje alkohola in obratno, v nekaterih primerih pa lahko nastajajo strupene snovi. Dodala je: »V času bolezni in zdravljenja je najbolj varno, da osebe ne pijejo alkohola. Tudi v primerih nekaterih kroničnih bolezni je pitje alkohola odsvetovano npr. pri povišanem krvnem pritisku. Prav tako se odsvetuje pitje alkohola osebam s sindromom odvisnosti od alkohola ali drugih drog, v teh primerih se svetuje vzpostavitev in vzdrževanje abstinence. Tudi pri nosečnicah, doječih materah, otrocih in mladostnikih odsvetujemo vsako pitje alkoholnih pijač.«

Relativno manj tvegano pitje:

»V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da med alkoholne pijače uvrščamo zgolj pivo, vino in žgane pijače. Alkoholna pijača je v Sloveniji zakonsko definirana v drugem členu Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), kjer je jasno opredeljeno, da je alkoholna pijača vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Tako so alkoholne pijače poleg splošno najbolj poznanih piva, vina in žganih pijač tudi mešane gazirane alkoholne pijače ter mešanice piva in limonade«, je opozorila prim. dr. Barbara Lovrečič, dr. med. z NIJZ.

Poleg tega še vedno v slovenskem prostoru prevladujejo nekateri miti in zmote, povezani s škodljivo rabo alkohola.

»Med njimi je tudi trditev, da je najhuje, kar se lahko zgodi pri popivanju, da človek omedli, kar seveda ne drži. Dejstvo je, da alkohol deluje kot strup in zaradi zastrupitve z alkoholom lahko tudi umremo. Poleg tega alkohol povzroča tudi posredno smrt, npr. vožnja pod vplivom alkohola, padci, samomori. Prav tako ne drži trditev, da če nekdo omedli zaradi alkohola, ga lahko pustimo, saj se bo samo naspal. Do izgube zavesti zaradi alkohola pride, ker naše telo ni sposobno razgraditi take količine alkohola, kot smo jo popili. Alkohol upočasni delovanje centralnega živčnega sistema, upočasni srčni utrip, zniža krvni tlak in upočasni dihanje. Vse to vpliva na možgane, da izgubimo zavest in takrat smo v zelo veliki nevarnosti, saj lahko tudi umremo. Še posebej je to nevarno pri otrocih in mladostnikih«, je dodala prim. dr. Barbara Lovrečič zdravja, dr. med. z NIJZ.