Otroci, ki imajo starševsko podporo, se z njimi pogosto pogovarjajo in poznajo njihove prijatelje, po ugotovitvah ameriških raziskovalcev, le redko postanejo nasilni.
Nasilje je težava, ki je vse bolj pogosta med mladimi, najbolj pogosto pa jo zasledimo pri otrocih, starih od 10 do 17 let.
V študiji, objavljeni v American Journal of Public Health, se ugotavlja, da so otroci, katerih starši ne posvečajo zadostne pozornosti vzgoji v zgodnjem otroštvu, pogosteje nasilni, agresivni ter na splošno kažejo neprimerno obnašanje, poleg tega pa so tudi manj srečni.
Nekateri starši, ki ne znajo vzpostaviti reda in discipline ter nimajo avtoritete, s svojo jezo velikokrat izražajo z agresijo pri vzgoji otroka. S tem pa povečajo tveganje, da tudi njihov otrok »podeduje« napadalnost in nasilnost.
Otroci mater z duševno boleznijo imajo prav tako večje tveganje za »dedovanje« neprimernega vedenja, ki vključuje nasilje in agresijo.
Otroci, ki nimajo težav z nasilnim in agresivnim vedenjem, so otroci staršev, ki se z njimi redno pogovarjajo, jih spodbujajo k opravljanju svojih obveznosti in so seznanjeni z otrokovimi dejavnostmi in okoljem.
Znanstveniki opozarjajo, da je ustrezna vzgoja zelo pomembna, še posebej v najstniških letih. Starši morajo biti seznanjeni z otrokovim okoljem, z njimi redno komunicirati, jim stati ob strani, svetovati in spodbujati. Ustrezna vzgoja otroka ni pomembna le za lepo in primerno vedenje otroka, temveč tudi za njegovo srečo. Otrok, ki so mu določene meje in pričakovanja ter hkrati dobi starševsko podporo in razumevanje, je najsrečnejši otrok.
