Ko postanemo starši, o vedenjskih vzorcih dojenčkov ne vemo veliko. Šole za starše nas prepričujejo, da se bo novorojenček dojil vsakih nekaj ur, toda po porodu ni tako. Učijo nas, da nam bo dojenček z jokom sporočal, kdaj je lačen, toda joka tudi, ko se dobro podoji. Okolica nosečnico svari, naj se naspi (kot da bi se res lahko naspala za mesece vnaprej), saj se bo dojenček pogosto zbujal, nihče pa ji ne pove, zakaj dojenčki spijo povsem drugače kot odrasli in kako. Ritem novorojenčka nas lahko v prvih tednih močno preseneti. Ne le da nismo pripravljeni (kot ne more biti pripravljen nekdo, ki se znajde v povsem novi življenjski situaciji). Pravzaprav sploh ne razumemo, kaj se dogaja!
Ste vedeli, da podoji niso obroki in da se dojenčki praviloma sploh ne dojijo v rednih intervalih? Vam je kdo pojasnil, da lakote sprva ni mogoče ločevati od številnih drugih potreb – po telesni bližini, ljubezni, varnosti, toplini, tolažbi, sesanju, umirjanju in uspavanju? Ali veste, da se mlajši dojenčki dojijo v grozdih in kaj to pomeni? Si znate razložiti, zakaj je novorojenček kdaj neodložljiv in zakaj se podnevi ali ponoči več ur tišči matere? Ne drži, da ga mati ni dobro podojila ali da je zamenjal noč za dan. Razlaga je veliko preprostejša.
Narava je poskrbela, da mlajši dojenčki veliko časa dremajo. S tem je zavarovala njihovo dihanje. Če spanec ni globok, dojenček zaznava dražljaje iz okolja, kar pozitivno stimulira njegove telesne funkcije, predvsem dihanje. Dojenčki, ki manj trdno spijo in se iz dremeža večkrat zbudijo, pogosteje sesajo materino mleko in bolje napredujejo. Za odrasle je najboljši spanec čim manj moten spanec, za dojenčke pa velja prav nasprotno. Pri njih prevladujejo faze dremanja in plitvega spanja. Zdrav, donošen in aktiven novorojenček morda globoko spi 2-krat ali 3-krat v 24 urah. Tedaj ga boste najbrž brez večjih težav odložili v zanj pripravljen prostor za samostojno spanje (posteljico, zibelko, košek, ležalnik, voziček idr.). Kadar bo le dremal, pa odlaganja najbrž ne bo sprejel – za spanje bo potreboval varno naročje. Starši, ki o tem ne dobijo dovolj informacij, vzorca ne prepoznajo, zato so zaskrbljeni in v stresu. Ker je nerazumevanje spanja dojenčkov prisotno tudi med strokovnjaki, ima naša družba resne težave z razkorakom med pričakovanji staršev in realnostjo.
Dojenček potrebo po spanju zadovoljuje že v varnem naročju matere ali druge ljubeče osebe. Zakaj zadrema med dojenjem? Ker mu je udobno, prijetno, počuti se ljubljenega, ima dostop do mleka in varnega objema. Zakaj pa se nato prebuja, ko ga želimo odložiti? Ali budnost pomeni, da se ni »do konca« najedel? Lakota in vzorec spanja nista nujno povezana. Lačen zaspanček lahko spi ure in ure, ne joka in slabo pridobiva na teži, dobro dojen otrok pa je lahko pogosto buden in ne zaspi trdno, čeprav pije več kot dovolj mleka. In zakaj dojenčka ni mogoče odložiti v posteljico? Največkrat ga je najteže odložiti prav v posteljico. Posteljica je okolje, kjer je sam, tam ne sliši bitja srca, zvokov črevesja in šumenja žil, ki jih je poslušal v maternici. Udi trzajo v prazen prostor, kar dojenčka, ki je vajen tesnega objema maternice, vznemiri in prestraši. Dremajočega dojenčka lahko podiranje kupčka ali odlaganje v posteljico vznemiri. Verjetno se bo želel spet pomiriti s sesanjem. Morda je še lačen ali pa se bo na dojki le uspaval. Morda bo potreboval več ur, da bo trdno zaspal in da ga boste lahko odložili. Vmes se bo večkrat želel dojiti. To je dojenje v grozdih. Če je trdno zaspal dopoldne, bo naslednji globok spanec morda šele pozno popoldne. Če je trdno zaspal zvečer, pričakujte, da v drugi polovici noči morda ne bo znal biti sam v svoji posteljici. Spal bo le, če bo prižet k materi.
Novorojenčki ritma ne morejo prilagoditi odraslim. Pomislite na to, kadar se zaradi neuspelih poskusov uspavanja počutite kot neuspešni starši in vas prizadenejo pripombe, da ste dojenčka »razvadili«. To ni res. Le navade razvite zahodne družbe so se močno oddaljile od bioloških potreb dojenčkov.
Dobra novica je, da se dnevno-nočni ritem dojenčka hitro spreminja. Razvoj prinaša spremembe. Vsak mesec je lahko drugačen. Kaj pa lahko storite, da bi bili prvi tedni ob napornem ritmu dojenčka lažji?
Prepoznajte globok spanec. Pozorno spremljajte, kdaj ima dojenček obdobja dremanja, saj se tedaj zdrzne že ob manjšem premiku. Ko trdno zaspi, je telo sproščeno in mlahavo, dihanje pa mirno in globoko. Tedaj ga boste verjetno lahko nežno odložili, ne da bi čutil.
Podojite dojenčka na večjem ležišču. Med podojem ga pokrijte, podprite mu trebušček in hrbet, kot da se še dotika vašega telesa. Počakajte, da zaspi in izpusti bradavico (ali mu jo nežno izmaknite). Nato se previdno odmaknite in ga varno zagradite.
Dremajte skupaj z dojenčkom. Včasih je dojenček miren le, če spi prižet k materi. V tandemu lezite na hrbet, dobro si podprite glavo in ramena. Dojenček naj bo stabilen na vašem trebuhu. Primerno ga pokrijte vsaj do hrbta in odejo zadelajte podse, ob boka pa si položite blazine, da ne more nikamor zdrsniti. Morda bosta lahko zadremala. To je dragocena rešitev za utrujene matere.
Uspavanega dojenčka prevzame odrasel član družine. Včasih dojenček spusti dojko in lepo drema v naročju, če bi ga odložili, pa bi se takoj prebudil. Je na voljo oče, babica ali drug odrasel član družine? Verjetno se bo tudi v njihovem naročju počutil varnega kot pri materi.
Dojenček naj spi v materini neposredni bližini. Dojenčki bolje spijo v bližini odraslih, posebej če zaznavajo materino prisotnost. Tihe in oddaljene sobe so jim tuje, saj je bilo v maternici zaradi bitja srca, zvokov črevesja in šumenja žil precej hrupno. Ne vztrajajte, da spi v posteljici, če mu tam ni prijetno. Preizkusite razna (varna) ležišča. Govorjenje ali nežna glasba dojenčkov praviloma ne motijo.
Uspavanje v vozičku in avtu. Nekateri starši tudi doma uspavajo dojenčka z ritmičnim tresenjem v vozičku, drugi pa ugotovijo, da to deluje le zunaj, ob zvokih narave. Nekateri pravijo, da dojenček zaspi ob vožnji z avtomobilom. Morda vaš dojenček ne bo maral ne vozička niti vožnje z avtomobilom, to ni neobičajno.
Uspavanje z glasnim šumom. Če dojenčka nežno zibate in mu šuškate, mu bo morda prijetno. Glasen ššššššš oponaša šumenje materinega ožilja. Nekateri starši so dojenčka umirili ob poslušanju šuma sesalnika za prah ali sušilnika za lase.
Občutljivi dojenčki in dojenčki v težavah pogosto zavračajo vsakršno spanje zunaj ljubečega telesnega stika. To velja predvsem za dojenčke s kolikami in alergijami, bolne dojenčke in novorojenčke po težkem porodu. Ti potrebujejo še več telesnega stika in čas, da težave premagajo.
Članek je povzetek enega od vprašanj iz knjige Želim Dojiti: 100 najpogostejših vprašanj o dojenju in odgovori svetovalke
