Kaj moramo storiti, da nas bodo razveseljevale celo leto?
Da bomo imeli lepe in zdrave sobne rastline, jih moramo ustrezno oskrbovati. Redno jih moramo zalivati, poskrbeti moramo, da bodo imele dovolj svetlobe in toplote. Po potrebi poskrbimo za odstranjevanje škodljivcev in prahu.
Poletje je za sobne rastline ugoden čas. Večina sobnih rastlin v naravi uspeva v tropskih podnebjih, zato potrebujejo veliko relativno zračno vlago, veliko svetlobe in toplote. Kar pa jim v stanovanjih in pisarnah težko zagotavljamo. Vendar pa lahko s pomočjo drobni trikov sobnim rastlinam pričaramo ugodne razmere.
Poskrbimo:
- da bodo imele rastline dovolj svetlobe. Južna in zahodna okna poleti niso primerna za rastline, so pa zato pozimi idealna za rastline. Poleti rastline prestavimo na vzhodna okna. Če prestavljanje ni mogoče, jih odmaknemo od oken, tako, da jih direktno sonce ne doseže. Pazimo, da jih ne postavimo na prepih. Pozimi jih zopet postavimo bliže stekel, če pa še vedno ni dovolj svetlobe jih lahko osvetlimo s posebnimi žarnicami.
- da bodo imele rastline dovolj toplote. Nekatere rastline se sicer pozimi bolje počutijo v hladnih prostorih, vendar je več tistih, ki imajo rade toploto. Postavimo jih v topel ogrevan prostor, vendar ne zraven radiatorjev. Podložimo lončke s pluto ali lesom, ker tudi hladna tla rastlinam škodijo. Poleti je toplote večinoma dovolj, nekatere rastline se celo bolje počutijo, če jih postavimo ven, vendar ne spet na sonce, temveč v delno senco.
- da so rastline primerno zalite. Pozimi rastline ne potrebujejo toliko vode, zalivajmo jih redkeje, preverjajmo vlažnost zemlje. Dognojujemo jih samo po potrebi, predvsem tiste, ki pozimi cvetijo. Poleti rastline zalivamo pogosteje, redno jih vlažimo in dognojujemo. Pazimo, da jih ne gnojimo preveč, ker potem tudi preveč zrastejo in postanejo pretegnjene in krhke.
- za primerno zračno vlago v prostoru. Če nimamo v stanovanjih ali pisarnah vlažilcev zraka, lahko rastline škropimo in pršimo s sobnimi pršilnicami. Voda naj bo ogreta na sobno temperaturo in naj ne bo trda. Trda voda pušča na rastlinah madeže apnenca.
- za odstranjevanje prahu. Prah, ki se pozimi bolj nabira na rastlinah, rastline duši. Izgubljajo barvo, tudi vlage ne črpajo dobro. Manjše rastline lahko stuširamo z mlačno vodo, večje pa obrišemo z elektrostatično krpo ali metlico. Poleti jih lahko stuširamo zunaj.
- odstranjevanje škodljivcev. Pozimi so idealne razmere za razvoj škodljivcev kot so rdeči pajek, pršice, tripsi, kapar, volnate uši. Ob pojavu le teh rastline škropimo z pripravki, ki jih uničujejo. Če je le mogoče uporabljajmo naravi in človeku prijazne pripravke, ki so izdelani na naravni osnovi.
Listni robovi in konice se lahko sušijo zaradi presuhega zraka. To je pogost pojav predvsem v centralno ogrevanih sobah. Tudi presuha prst v lončku in prešibka svetloba lahko povzročita, da se listne konice in robovi sušijo.
Pomanjkanje svetlobe in pretirano gnojenje tudi lahko pripeljeta do propadanja listov, ki se začne z rjavenjem robov in konic. Rastlinam škoduje tudi prehladen zrak. Znamenja so podobna že opisanim. Pri nekaterih rastlinah pa se listi zaradi mraza povesijo, odpadajo… Neustrezno mesto, izpostavljeno sončni pripeki, se lahko kaže v obliki rjavih lis na robovih in notranjosti lista.
Pustite rastlinam svetlobo, četudi odhajate samo za nekaj dni, kajti rastline rabijo svetlobo vsak dan, saj lahko živijo in normalno delujejo le, če vršijo fotosintezo, ki poteka le s pomočjo svetlobe.
Zalivanje
Preden odidete od doma rastline izdatno zalijte, vendar preverite, da voda ne bo stala v podstavku ali okrasnem lončku. Voda, ki stoji v območju korenin, povzroča gnitje korenin, kajti korenine potrebujejo poleg vode tudi zrak, če pa želimo, da je zrak rastlinam dostopen, potem ne smemo pustiti, da stoji voda v podstavku. Voda, ki stoji več dni v podstavku je nevarna tudi zato, ker povzroča zakisanje substrata, kar je za večino rastlin lahko usodno, ker se v substratu dogajajo kemični procesi, ki rastlinam onemogočajo črpati vodo in hranila, četudi jih je v izobilju.
Velika večina naših sobnih rastlin ima najraje, da jih obilno zalijemo, potem pa pustimo, da se substrat presuši in ponovno zalijemo. Zalivanje vsake dva dni je napačno, saj rastlina nima dovolj časa, da se oskrbi z zrakom, ki ima dostop le v suhem substratu. Nekoliko nenavaden, vendar najbolj temeljit način zalivanja je ta, da rastlino dobesedno potopimo v vedro postane vode. Če je rastlina zelo suha potem iz zemlje zelo intenzivno izhajajo mehurčki zraka. Ko mehurčki nehajo izhajati, je substrat močno prepojen z vodo. Ta proces traja nekaj minut ( ne več kot 5 minut) ne glede na velikost lončka. Ko rastlino vzamemo ven iz vode, nekaj trenutkov počakamo, da se odteče voda in potem jo postavimo nazaj v okrasni lonček. Če bomo na takšen način zalivali lončnice vsakih 7 do 14 dni, (pogostnost prilagodimo glede na temperaturo, vlago in svetlobo prostora ) potem smo lahko prepričani, da nam bodo lončnice lepo uspevale.
V želji, da bi sobne rastline čim bolje uspevale, jih pogosto preveč zalivamo. Na splošno velja, da pozimi zadostuje enkrat mesečno zalivanje in gnojenje. Med rastjo, od pomladi do jeseni so potrebe nekajkrat večje. Vendar pred vsakim zalivanjem preverimo, kako suha je prst. Če je pod površino še vlažna, z zalivanjem še malo počakamo. Nekatere lončnice imajo rade stalno nekoliko vlažno prst (ciklama, praprot, spatifil, božična zvezda, kroton ali čudežnica…), zato tudi pozimi več zalivamo.
Večini rastlin ni všeč voda v podstavku (dobro jo preneseta ciperus in družinska sreča). Pol ure po zalivanju odlijemo vso tisto vodo, ki jo prst ni posrkala. Veliko več rastlin propade zaradi preobilnega zalivanja, kot zaradi pomanjkanja vode.
Za zalivanje in rosenje uporabljamo le postano vodo, ki je ogreta na temperaturo zraka. Preobilno zalivanje se lahko na zunaj kaže v obliki rumenenja in odpadanja listov, sušenja in rjavenja listnih robov. Ker zaradi pomanjkanja zraka in prevelike vlage koreninski laski gnijejo, listi ne dobijo dovolj vode in hranil, zato rumenijo in odpadajo.
Nekaj pogostih sobnih rastlin in njihova oskrba:
Flamingovec
Zaradi svojevrstnih cvetov se je med zelo priljubljene lončnice uvrstil flamingovec. Tudi pozimi potrebuje toplo sobo (nad 20 stopinj Celzija) in enkrat tedensko zalivanje. Če se listi nenadoma povesijo, je to lahko znak za prepih. Rumenenje in venenje pa opozarjata, da smo pretiravali z zalivanjem in da je v sobi prehladno. Listi pa rumenijo tudi takrat, kadar rastlini primanjkuje vlage. Poleg tople in svetle sobe ter pravilnega zalivanja, je dobro, da rastlino rosimo s postano vodo.
Ficus benjamina
Fikusi so prav gotovo med najbolj priljubljenimi sobnimi rastlinami. Med drobnolistnimi vrstami najbolj poznamo vrsto Ficus benjamina. Dobro uspeva v zelo svetli sobi. Prenese tudi suho ozračje, čeprav je hvaležen za pogosto rosenje z mlačno vodo. Pozimi prenese tudi nižjo temperaturo, a ta naj ne pade pod 15 stopinj Celzija. Za uspešno gojenje je pomembno, da v sobi ni prepiha. Prav tako pazimo, da ne zalivamo preveč (pozimi približno na deset dni), saj je to lahko vzrok za rumenenje in odpadanje listov. Tudi prepih in pomanjkanje svetlobe povzročata rumenenje in odpadanje listov. V takem primeru rastlino prestavimo na bolj svetlo in zavetno mesto.
Obstajajo tudi pisano – listne sorte. Benjamina lahko gojimo tudi kot bonsaj, dobro prenaša obrezovanje in poleti ga lahko imamo zunaj.
Dracene
Dracene ali zmajevke so zelo priljubljene zaradi preproste oskrbe. Zalivamo jih zelo malo, enkrat na 14 dni je popolnoma dovolj. Rabijo povprečno veliko svetlobe, zato so lahko tudi umaknjene globje v prostor. Če jih zalivamo preveč, prehitro raste in rastlina izgubi lep, kompakten videz.
Yucca
Juka je prav tako priljubljena zaradi preproste oskrbe. Zalivamo jo malo, pozimi skoraj nič, bi jo pa morali pozimi premakniti v hladnejši prostor. Poleti jo lahko premaknemo tudi ven. Če jo zalivamo preveč, prehitro raste in popolnoma izgubi obliko.
Zamioculcas
Zamije so zelo hvaležne rastline, potrebujejo zelo malo zalivanja in uspevajo tudi v slabo osvetljenih prostorih. Če jih zalivamo preveč rumenijo in gnijejo, njihovi bleščeči listi pa postanejo motni in zgrbljeni.
Crassula
Tolstice izvirajo iz južne Afrike, so rastline sončnih in suhih predelov. Uspevajo pa tudi na kakšnih manj osvetljenih delih. Za rast potrebujejo peščeno prst in malo zalivanja. Če jih zalivamo preveč rumenijo, listi se zgrbijo in odpadejo. Rastlina pa lahko pri dnu stebla zgnije.
Monstera
V veliko sobo sodi navadna monstera, ki je s svojimi velikimi, globoko narezanimi listi ena izmed najlepših sobnih rastlin. Za oskrbo ni zahtevna, uspeva na svetlejšem in temnejšem mestu. Zalivamo zmerno, vodo ponovno dodamo šele, ko se prst nekoliko osuši. Pozimi naj temperatura ne pade pod 13 stopinj Celzija, zalivamo pa le dvakrat na mesec. Če smo pozimi preveč radodarni z vodo, rastlina odgovori z rumenenjem in rjavenjem spodnjih listov. V prehladni sobi pa se na listih pojavijo temne lise in pege. Pomanjkanje hranil je lahko vzrok, da listi bledijo in slabo rastejo.
