Edini način, da postanete potrpežljiv, miren starš, je, da postanete starš samemu sebi. To pomeni, da se morate naučiti obvladati čustva z ljubeznijo, pa vendar vseh ne izražajte do otrok.
Večina staršev meni, da bi morali prenehati z vpitjem, vendar drugega načina, da pridobijo otrokovo pozornost, ne najdejo. Naloga staršev je, da otroka učijo, vendar jih veliko naleti na težavo, ker jih otroci ne poslušajo? Vpitje jih sicer ne boli, pravzaprav tudi takrat ne poslušajo in še celo zavijajo z očmi. In seveda vedo, da jih imamo radi, tudi ko vpijemo, kajne?
To ni res. Resnica je, da kričanje otroke ustrahuje. Zdi se, kot da njihovo srce okameni. Ko vpijemo, se otroci začnejo prepirati, ali pa morda »zmrznejo« in sploh niso sposobni sprejemati, kaj jih pravzaprav želimo naučiti in jim povedati. Kar pa je še huje, je, da jih s tem treniramo, da nas začnejo poslušati šele takrat, ko povzdignemo glas. In učimo jih, da tudi oni vpijejo na nas.
Če se vam zdi, da se otrok ne odzove na vašo jezo, pomeni, da je to doživel že večkrat in razvil obrambo proti vaši jezi, zoper vas. Posledično otrok postane tudi manj poslušen.
[see url=”https://med.over.net/clanek/stres-starsev-vpliva-na-obnasanje-otrok/”]Stres staršev vpliva na obnašanje otrok[/see]
Tudi, če otrok tega ne pokaže, jih jeza, ne glede na starost od vas oddaljuje. Z vpitjem dobivajo zgled, da bodo lahko kričali tako, kot to počnete vi. S tem, ko se otrok oddaljuje, postane dovzetnejši za razne skupine, ki lahko negativno vplivajo nanj, starši pa izgubljamo vpliv ravno takrat, ko je to najpomembnejše.
Obstajajo pa tudi družine, v katerih nikoli ne povzdignejo glasu v jezi. Pa vendar ne gre za hladne, brezčutne družine, ki ne izražajo svojih čustev, saj vsi vemo, da to ni dobro za nikogar. To tudi ne pomeni, da imajo take družine popolne otroke ali da so ti starši popolni. Tega ni. Tudi ti starši se razburijo, vendar tega ne pokažejo pred otroki.
Ali mislite, da potrebujete nekoga, ki vas bo naučil, da prenehate s kričanjem? Ne, na srečo to lahko storite sami. V resnici je edini način, da postanete potrpežljiv, miren starš, da sami sebi postanete starš, učitelj, trener. Kako?
1. Razumite, da je vaša prva starševska naloga (razen varnosti), da upravljate svoja čustva.
Naučiti se morate nadzorovati svoja čustva, saj s tem, ko vas otrok opazuje, nadzoruje tudi svoja čustva. Če ste nenehno pod stresom in se niste sposobni umiriti, poiščite pomoč. Vaši otroci si to zaslužijo in zaslužite si tudi vi.
2. Obljubite si, da boste s svojo družino ravnali spoštljivo
Ni potrebe, da pred vsemi obljubite, da nikoli več ne boste vpili. Družini pa le zaupajte, da se šele učite, da vam bo še kdaj spodletelo … Vendar boste sčasoma postali vse boljši.
3. Ne pozabite, da se otroci obnašajo kot otroci
To je njihovo delo! So nezrela bitja, ki se šele učijo pravil obnašanja in kaj lahko pričakujejo. Preizkušajo meje in se s tem učijo, kaj je dovoljeno in kaj ne. Preizkusiti morajo marsikaj, da se naučijo odgovornosti. Ker še niso popolnoma razviti, so tudi njihova čustva neobvladljiva ter niso sposobni treznega razmišljanja, ko so razburjeni. Tako, kot odrasli, pa si ne želijo nadzora. Vaše razumevanje in empatija jih bosta naučila sodelovanja, še vedno pa so to le otroci in od njih pričakujte tudi tako obnašanje.
4. Prenehajte širiti negativna čustva
Pride slab dan in to pokažete tudi otroku. Prenehajte. Storite nekaj, da se boste počutili bolje.
5. Empatija je ključ do dobrega odnosa z otrokom
Pustite, da otrok pokaže svoja čustva, ne glede na to, kakšna so. Tako se jih naučijo sprejemati in nadzorovati, posledično tudi svoje vedenje. Če vidijo, da jih nekdo razume, ne bodo potonili na dno, ne glede na to, kako so vznemirjeni.
6. Ostanite povezani in glejte na stvari z otroškega vidika, pa čeprav ste vi tisti, ki postavlja pravila in meje
Če otroci vedo, da smo na njihovi strani, tudi razumejo, da kdaj rečemo ne. Posledično se bodo obnašali lepše. Je potrebno, da jih popravljate? Ne, dokler otrok ne začuti, da je povezan z vami, vas tudi poslušal ne bo. Počakajte, da mine jeza ter se kasneje z otrokom pogovorite.
7. Ko ste jezni, se ustavite
Zaprite usta in ne storite ničesar, ne sprejemajte nikakršnih odločitev. Globoko dihajte. Če že vpijete, prenehajte takoj, tudi sredi stavka. Obrnite se stran in stresite roki. Obvladajte željo, da otroka in položaj rešite v tistem trenutku. To pomeni, da ste še vedno jezni.
8. Odpočijte si tudi vi
Če je mogoče, odidite v drug prostor in globoko vdihnite. Razmišljajte o sebi. Za vašim strahom se skrivata žalost, razočaranje. Če je treba, zajokajte in bodite nežni do sebe. Ko to obvladate, boste začutili, kaj se skriva za jezo. Tako boste tudi hitreje prišli do rešitve.
9. V sebi poiščite modrost
Ko se umirite, si zamislite, kaj je najboljše narediti v danem trenutku. Ponavljajte si, da vas bo vodila ljubezen do otroka in da iz vseh bitk ne morete priti kot zmagovalec.
10. Ključno je, da se umirite. Otroka boste kasneje podučili o tem, kaj je prav in kaj ne
Ko ste jezni, ne preusmerjajte pozornosti. Dokler niste vsi pomirjeni, za to ni pravi trenutek. Naredite nekaj pozitivnega, da se pomirite vsi. Opravičite se. Začnite se naglas smejati. Pozabite na posodo, vzemite odejo in se z otroki skrijte podnjo. Naredite nekaj, da se boste vsi počutili bolje.
Slaba novica: To je zelo težko, ko ste jezni. Potrebno je veliko samonadzora, vendar ne obupajte.
Dobra novica: To dejansko deluje. Postaja vse lažje in lažje, prenehali boste s kričanjem.
Še boljša novica: Vaš otrok se bo spremenil pred vašimi očmi. Naučili ste ga, da kontrolira svoja čustva, ko je jezen. Naučili ste ga sodelovanja. In najpomembnejše: Posluša vas tudi, ko ne dvignete glasu.
Projekt Mesec aktivnosti za zdravje podpira Zavarovalnica Triglav d.d. Še več zanimivih zgodb in koristnih nasvetov s področja zdravega življenja si preberite na portalu Vse bo: v redu.
Vir: Parenting
Foto: Google