Že vsi vemo, da je kajenje škodljivo, in večina kadilcev želi nehati kaditi, vendar večini ne uspe tako hitro in so ponovitve pogoste. Tudi čezmerno uživanje alkohola ima hude posledice za telesno in duševno zdravje, tako kot različne legalne in nelegalne substance, a ker v enem članku ni prostora, da bi obravnavali vse, se bom tokrat posebej posvetila zasvojenosti z nikotinom.
Zakaj? Ker je zelo razširjena, trdovratna za zdravljenje in ker jo tudi sama, žal, zelo dobro poznam. Zanimivo pa je, da ima nikotin od vseh drog največji zasvojitveni potencial.
Kako nikotin vpliva na možgane?
Nikotin je naravna substanca, ki jo najdemo v listju rastline tobaka. Tobak ga proizvaja zaradi obrambe pred škodljivci in zanimivo je tudi, da se je v preteklosti nikotin zaradi svoje nevrotoksičnosti uporabljal kot insekticid!
Na možgane deluje stimulativno in hkrati pomirjujoče, odvisno od odmerka. Ko začnemo kaditi cigareto, se v sedmih sekundah začuti delovanje nikotina ‒ toliko je potrebno, da se ta prenese do možganov in se veže za nikotinske acetilholinske receptorje ter tako posreduje v celi kaskadi učinkov. Verjetno najpomembnejši je učinek na nagrajevalni sistem v možganih, kar vpliva na občutek užitka, hkrati pa povzroča zasvojenost z nikotinom.
Čeprav nikotin povzroča kopico zdravstvenih težav na praktično vseh organih, ni dokazov, da povzroča tudi rakave bolezni. Zaradi tega se smatra, da je nadomestna terapija z nikotinom, s ciljem odvajanja od kajenja, varna.
Namreč, s kajenjem cigaret v telo ne vnašamo samo nikotina, ampak tudi vsaj 19 kemičnih produktov izgorevanja, ki so dokazano kancerogeni.
Kako nikotin vpliva na duševno zdravje?
Nekatere raziskave so pokazale, da je depresivna motnja dvakrat pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih. Pri tistih, ki so depresivni, je odvajanje od kajenja manj uspešno.
Kajenje cigaret je zelo pogosto pri ljudeh s psihotičnimi motnjami, več kot 70 odstotkov bolnikov s shizofrenijo je kadilcev. Obstajajo različne hipoteze, zakaj je tako, ampak povezava je očitna.
Čeprav kadilci trdijo, da jim cigareta pomaga pri premagovanju stresa in jih pomirja, je ta občutek zavajajoč, saj po drugi strani bivši kadilci poročajo o zmanjšani občutljivosti na stres in zmanjšani anksioznosti po prenehanju kajenja.
[see url=”https://med.over.net/clanek/ucinek-prehrane-v-boju-proti-depresiji/”]Učinek prehrane v boju proti depresiji[/see]
Razlogov, zakaj nehati, torej ni malo, toda zakaj je potem tako težko?
Nikotin povzroča močno zasvojenost, tako fizično kot psihološko. Fizična zasvojenost je vzrok, da so prvi dnevi odvajanja izjemno težki, pojavljajo se močna želja po cigareti, tesnoba, razdražljivost, nespečnost, nemir, motnje koncentracije, motnje razpoloženja, lakota in povečanje teže.
Simptomi so najmočnejši prve 2–3 dni; nato postopoma izzvenijo (v 2–4 tednih), lahko pa trajajo veliko dlje. Psihološka zasvojenost je pri odvisnih od cigaret zelo močna. Kajenje je povezano tudi s pitjem kave, z družabnimi dogodki, določenimi obroki, kadimo med čakanjem na karkoli, po uspešno opravljenem delu, po neuspešno opravljenem delu … Skratka, postopoma se vsi življenjski trenutki prepletejo s kajenjem, in tako si kadilci marsikatere dejavnosti ne predstavljajo več brez tega rituala.
Moja izkušnja odvajanja od kajenja
V trenutku, ko pišem ta članek, ne kadim že 207 dni, 17 ur in 45 minut. V življenju sem preizkusila že skoraj vse razpoložljive metode odvajanja, a je bil uspeh, če mu sploh lahko tako rečem, vsakič zelo kratkotrajen. Tokrat je drugače in sem zato zelo optimistična, a se zavedam, da se vsak dan posebej odločam, da ne bom več kadila. Vendar moram poudariti, da zdaj sploh ni več težko.
Torej, sotrpini, kaj sploh lahko pomaga?
1. Nadomestna nikotinska terapija je dokazano učinkovita metoda odvajanja od kajenja. Nadomestni nikotin vam omogoča, da lažje premagate abstinenčne simptome in postopoma zmanjšujete odmerek do ukinitve. Na slovenskem trgu so trenutno na voljo žvečilni gumiji ter transdermalni obliži z vsebnostjo nikotina, sicer pa obstajajo tudi pastile, nazalni spreji in inhalatorji. Zadnje čase je zelo popularna elektronska cigareta. Čeprav je med kadilci zelo dobro sprejeta in mnogi prisegajo na njene učinke, raziskave še niso potrdile njene neškodljivosti, zato (še?) ni odobrena kot pomoč pri odvajanju od kajenja. Verjetno bo njena vloga pri tem ali pa morda »samo« pri zmanjševanju škode, ki jo povzroča kajenje, sčasoma postala bolj jasna.
2. Zdravila kot pomoč pri odvajanju. Za to indikacijo sta registrirani dve zdravili, in sicer bupropion (zyban), ki je sicer antidepresiv, ter vareniklin (champix). Oba sta v prodaji na beli recept v lekarnah. Ker so to zdravila, ki imajo lahko resne stranske učinke, se pred uporabo posvetujte z zdravnikom.
3. Individualno in skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja običajno obsega edukacijo, krepitev motivacije, učenje kognitivnih tehnik za obvladovanje želje po kajenju ter, v primeru skupinske obravnave, izkustveni del in podporo skupine.
4. Alternativne metode zajemajo akupunkturo, aromaterapijo, hipnoterapijo, bioresonanco ter različne zeliščne pripravke. Vse te metode nimajo dokazane dolgoročne učinkovitosti, lahko pa pomagajo določenim posameznikom.
5. Telesna dejavnost in zdrava prehrana pomagata na več načinov, eden od najpomembnejših je preusmerjanje pozornosti na pozitivne učinke spremembe življenjskega sloga namesto na neprijetne učinke odtegnitve ter preprečevanje razpoloženjskih nihanj in povečanja telesne teže.
Torej, nehati kaditi je težko, ampak se izplača. Kadilci imamo pogosto občutek, da brez cigaret »ne moremo preživeti«, ampak to seveda ni res. Resnica je, da smo preživeli kljub cigaretam, brez njih je življenje lepše, ima več okusov, več dišav, več barv in absolutno več energije in zdravja. Svetujem vam, da poiščete pomoč, si izberete načrt odvajanja in določite datum. To bo verjetno ena od najboljših odločitev v vašem življenju. Priporočam vam zdravljenje odvisnosti od kajenja, ki se organizira na Inštitutu Neocortex ter temelji na celostnem in individualnem pristopu, ki ne zajema samo in izključno opustitve kajenja, ampak tudi zmanjševanje škode nikotinske odvisnosti.
Avtor: Daniela Fiket dr.med.
Moderatorka foruma Splošna psihiatrija
