Psihoterapija je v Sloveniji popolnoma neurejeno področje, na katerem vlada kaos. Zato je, kot že nekaj let opozarjajo psihoterapevti, nujno sprejeti Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Ta že nekaj let počiva in čaka na sprejem v predalih Ministrstva za zdravje.
A kot kaže, je bila ena od očitanih ovir, nestrinjanje stroke, pred kratkim odstranjena. Dve največji organizaciji s tega področja sta se dogovorili o ključnih točkah in podpisali Memorandum o sodelovanju. Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) in Združenje psihoterapevtov Slovenije (ZPS) sta tako določila načela, obliko in vsebino sodelovanja za dosego skupnega cilja. Strokovno stališče namreč ostaja, da mora psihoterapevtsko dejavnost urejati samostojen zakon.
Ministrstvo za zdravje ima namreč že več let pripravljen Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja dobro osnovo, zato se bosta obe združenji zavzeli, da se ponovno aktivira delovna skupina, ki bo pripravila spremembe in dopolnitve. Glede na obravnavana področja bo delovna skupina vključevala tudi druge institucije, posameznike in skupine. Po mnenju obeh združenj pa mora poklic psihoterapevta ostati samostojen, kandidati pa lahko v izobraževanje za poklic psihoterapevta vstopajo šele po zaključeni univerzitetni izobrazbi oz. po končani drugi bolonjski stopnji izobraževanja (dosežena VII stopnja izobrazbe).
Organizirali bodo tudi javni posvet na temo Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, kjer bodo predstavili vsa aktualna vprašanja.
Združenje psihoterapevtov Slovenije
Združenje psihoterapevtov Slovenije je naslednica najstarejše organizacije psihoterapevtov v Sloveniji, ki združuje večinoma specialiste psihiatre in specialiste klinične psihologe, pa tudi druge visoko izobražene strokovnjake znotraj zdravstva z namenom razvijanja in ohranjanja najvišjih poklicnih standardov za psihoterapevta.
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo je zveza društev, ki izvajajo izobraževanje, raziskovanje in praktično dejavnost na področju psihoterapije in je članica Evropske zveze za psihoterapijo (EAP). Nastala je z namenom, da v skladu z načeli Strasbourške deklaracije o psihoterapiji, na kateri so osnovani izobraževalni in etični standardi EAP, pod eno streho poveže različne psihoterapevtske šole v Sloveniji.
Predsednica ZPS Milena Srpak in predsednik SKZP Tomaž Flajs med podpisom memurandoma v ljubljanskem Nebotičniku
Psihoterapija
Psihoterapija je izjemno zahtevno strokovno delo, kjer je potrebno dolgoletno izobraževanje, permanentna supervizija in konstantno delo na sebi. Zato je tudi pri izbiri psihoterapevta potrebna posebna previdnost. Kakovostna psihoterapevtska pomoč pa je pri nas, kljub dokazom o učinkovitosti pri različnih problemih omejena, še posebno v javnem zdravstvu. Mreža tovrstne pomoči je izjemno šibka, čakalne dobe ponekod presegajo eno leto, v mnogih krajih v naši državi pa sploh ni dostopna. Zaradi zakonske neurejenosti pa se z nazivom psihoterapevta zdaj lahko kiti kdorkoli. Za sprejem zakona si psihoterapevti prizadevajo že vrsto let.
V obeh združenjih se bodo zdaj skupaj zavzemali, da se psihoterapija uveljavi kot samostojna znanstvena disciplina in neodvisen poklic, da se zaščiti psihoterapevte in uporabnike psihoterapevtskih storitev ter uredijo tudi trenutne razmere na področju psihoterapije še pred sprejetjem Zakona o psihoterapevtski dejavnosti. V ta namen bodo ustanovili strokovno zbornico Zveze združenj psihoterapevtov Slovenije, ki bo delovala kot zametek strokovne zbornice z javnimi pooblastili in bo vključevala vse relevantne subjekte s področja psihoterapije v Sloveniji, uskladili pa bodo tudi register psihoterapevtov.
Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti
Ministrstvo za zdravje ima namreč že več let pripravljen Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja dobro osnovo, zato se bosta obe združenji zavzeli, da se ponovno aktivira delovna skupina, ki bo pripravila spremembe in dopolnitve. Glede na obravnavana področja bo delovna skupina vključevala tudi druge inštitucije, posameznike in skupine. Po mnenju obeh združenj pa mora poklic psihoterapevta ostati samostojen, kandidati pa lahko v izobraževanje za poklic psihoterapevta vstopajo šele po zaključeni univerzitetni izobrazbi oz. po končani drugi bolonjski stopnji izobraževanja (dosežena VII stopnja izobrazbe).
Po izboru uredništva
