Preživeli smo še eno noč, ki je bila most med dvema številkama in simbolični prehod v novo. Zbudili smo se v 1. januar, nekateri težje, drugi lažje, nekateri z mačkom in nekateri s kopico novih zaobljub, pripravljeni na nove izzive novega leta. Jutro in dan smo preživeli vsak po svoje. Iz otroštva se spominjam, kako smo se na ritme Dunajskih filharmonikov basali z domačo potico in v Trstu kupljenim panetonejem. Po Dunaju so bili po navadi na vrsti zimski športi in blaga Štajerska kisla juhica. Takrat nisem razumel, zakaj odraslim tako paše.
Novoletni skok v vodo se je začel nekoliko kasneje. Preprosta stava med peščico prijateljev na primorskem, je skozi leta postala vseslovenska atrakcija, ki jo pokrivajo vsi večji slovenski in nekateri tuji mediji. Prvi januar je postal, ali pa je vselej bil dan najrazličnejših tradicionalnih in manj tradicionalnih obredov in vraž, prost dan, ki si ga večinoma želimo preživeti drugače, v upanju, da bo potem vse leto drugače in predvsem lepše, kot je bilo doslej.
A v vsej tej razigranosti, morda celo evforiji skoraj nikoli ne pomislimo na tiste, ki med prazniki delajo za to, da se v tem času svet ne ustavi. Skrbijo za vse, kar imamo za samoumevno vse leto in tudi v teh, za večino posebnih trenutkih. Morda vidimo tiste, ki nam točijo pijačo ali gorivo v jeklenega konjička: ti so vsaj poplačani kakim voščilom in nasmeškom, morda celo napitnino. Kaj pa tisti, ki jih – če imamo srečo – ne srečamo? Policisti, reševalci, zdravstveno osebje, za katere je ta dan pogosto še posebno naporen? Ali pa tisti negovalci in negovalke, zaradi katerih nas ne skrbi, ali je vse v redu z našimi starejšimi in onemoglimi sorodniki? Pa tisti, katerih delo je pomembno a tako nevidno, da sem nanje prav zdaj, ko to pišem tudi jaz pozabil?
Vsem tem ljudem se zahvaljujem, jim pošiljam obilico dobrih misli in jim želim, da njihovo delo ne bi bilo poplačano le z lastnim zadovoljstvom ampak tudi s hvaležnostjo vseh nas, ki se zaradi njih lahko brezskrbno zabavamo ali zgolj preživimo noč v miru, ter nenazadnje s poštenim materialnim povračilom za njihov trud.
Čisto vsem, tako tistim, ki berete ta prispevek kot vsem ostalim pa želim to, kar v teh časih najbolj potrebujemo: zaupanje med ljudmi, ljubezen in mir.
