V razvitem svetu in tudi pri nas predstavljajo kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilna obolenja, diabetes…) najpogostejši vzrok umrljivosti. Med pomembne dejavnike tveganja za omenjene bolezni sodi povišan krvni tlak, ki je v večini primerov posledica esencialne arterijske hipertenzije. Nezdravljena arterijska hipertenzija predstavlja povečano tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in njenih posledic. Med te prištevamo prizadetost tarčnih organov večjih žil (ateroskleroza), srca (miokardni infarkt in zastojna srčna odpoved) in ledvic (poslabšanje delovanja ledvic). Pri esencialni arterijski hipertenziji vzroka ne poznamo, zato skušamo krvni tlak vzdrževati v okviru priporočenih vrednosti z upoštevanjem pravil zdravega življenjskega sloga in uporabo tako imenovanih antihipertenzivnih zdravil.
Zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili je redno in dolgotrajno in se pri posamezniku lahko s časom tudi spreminja. Običajno prejemajo bolniki s hipertenzijo več antihipertenzivnih zdravil hkrati, pogosto se zdravijo sočasno tudi z zdravili za druge bolezenske težave. Brez dobrega poznavanja zdravil težko zagotovimo njihovo pravilno in varno uporabo. Lekarniški farmacevti uporabnikom zdravil priporočamo, da se z njimi dobro seznanijo. Kot pomoč pri preverjanju poznavanja zdravil jim lahko ponudimo naslednja vprašanja, na katere morajo poznati odgovore.
Kako se imenuje vaše zdravilo za zdravljenje povišanega pritiska?
Tuja in neobičajna poimenovanja zdravil ljudem povzročajo nemalokrat preglavice. A je zelo pomembno, da si ga uporabnik vtisne v spomin. Poleg zaščitenega imena zdravila (primer Prenessa®) si je priporočljivo zapomniti tudi nezaščiteno ime učinkovine (perindopril), saj se lahko ta nahaja v različnih zdravilih različnih proizvajalcev (Bioprexanil®, Prexanil®, Prenessa®, Voxin®). Poznavanje imena zdravila je posebno dobrodošlo v nujnih primerih, ko zdravnik ali reševalec ne uspe pridobiti podatkov preko on-line sistema ZZZS. Poznavanje imena učinkovine pa je nepogrešljivo na tujem, saj so običajno zdravila v različnih državah na tržišču pod različnimi imeni. Ne spregledati pa ne gre niti dejstva, da je v nekaterih zdravilih lahko hkrati prisotnih več učinkovin. Gre za trend, ki omogoča zdravljenje z manj enot zdravil, kar izboljša sodelovanje bolnika pri zdravljenju z zdravili. Tako je recimo učinkovina perindopril v poleg prej omenjenih zdravilih prisotna še v nekaterih drugih (Amlessa®, Bionoliprel®, Noliprel®, Prenewel®, Prestance®, Tertensifkomb® in Voxin combo®), kjer jo najdemo v kombinaciji z drugimi učinkovinami. Ob večjem številu zdravil, ki jih bolnik uporablja je priporočljivo posedovanje osebne kartice zdravil, ki poleg spiska zdravil vsebuje še nekatere druge informacije, ki so bolniku v pomoč pri pravilni uporabi zdravil.
Ali veste katere posledice preprečuje jemanje zdravila?
Poznavanje namena uporabe zdravila je pomembno predvsem pri stanjih, ko uporabljamo zdravilo občasno, ob določenih težavah (recimo glavobolu, povišani telesni temperaturi …) Primarni namen uporabe antihipertenzivnih zdravil je znižanje povišanega krvnega tlaka. Za zagotavljanje boljše vodljivost pri zdravljenju z zdravili je pomembno, da se bolnik zaveda katere neugodne posledice povišanega krvnega tlaka s tem prepreči (pešanje srčne mišice, srčni infarkt, težave z vidom, hudi glavoboli, možganska kap, poškodbe ledvic).
Antihipertenzivna zdravila praviloma uporabljamo redno, a nam v nekaterih primerih lahko zdravnik predpiše tudi dodatno antihipertenzivno zdravilo, ki ga uporabimo takrat, ko kljub redni uporabi ostalih antihipertenzivnih zdravil ne uspemo doseči znižanja krvnega tlaka v okviru dogovorjenih vrednosti. Takrat je dobro vedeti katero zdravilo moramo vzeti. Učinek takega zdravila običajno nastopi hitreje in hkrati traja krajši čas.
Kako in kdaj morate uporabljati zdravila za arterijsko hipertenzijo?
Za zdravljenje arterijske hipertenzije so na voljo različna zdravila z različnim režimom odmerjanja. Praviloma uporabljamo antihipertenzivna zdravila redno, ob priporočenem delu dneva. Diuretike, to so zdravila, ki povečajo izločanje urina, praviloma zaužijemo zjutraj oziroma dopoldan, saj moramo zaradi njihovega učinka pogosteje na vodo. Zaužitje zvečer bi namreč preveč motilo nočni spanec. Proizvajalci zdravil težijo k izdelavi zdravila, ki omogoča en odmerek na dan, kar olajša sodelovanje bolnika pri zdravljenju z zdravili. Zdravila se zaužijejo skozi usta s kozarcem vode, vedno ob približno istem času, ki ga je določil zdravnik. V določenih situacijah lahko odmerjanje prilagodimo določenemu delu dneva in s tem zmanjšamo težave, ki lahko nastanejo ob uporabi zdravila. Ob pojavu oteklin v spodnjih okončinah pri uporabi zaviralcev kalcijevih kanalčkov lahko recimo zaužijemo zdravilo zvečer. Bolnik se mora tudi seznaniti z odmerjanjem zdravila glede na obrok hrane. Pri večini zdravil je to nepomembno, pri nekaterih pa sočasno prisotna hrana lahko poslabša učinek, pri drugih pa zaužitje zdravila med oziroma takoj po obroku priporočamo, saj se s tem izognemo prehitremu padcu krvnega tlaka. Tablet, razen tistih z zarezo ne lomimo. O delitvi ali drobljenju tablet oziroma odpiranju kapsul se je potrebno vedno prepričati v navodilu za uporabo, pri zdravniku ali lekarniškem farmacevtu.
Ali se morate v času zdravljenja z zdravilom izogibati določenim zdravilom, hrani ali pijači?
Medsebojno delovanje zdravil postaja pri zdravljenju z zdravili čedalje pomembnejši izziv. Bolniki s hipertenzijo imajo pogosto pridružene druge bolezni (sladkorna bolezen, srčno popuščanje …), zaradi česar uporabljajo več zdravil hkrati. Večje število sočasno uporabljenih zdravil pa je pomemben dejavnik, ki prispeva k pojavljanju posledic medsebojnega delovanja zdravil v klinični praksi. Zato je zelo pomembno, da se pred prvo uporabo zdravila preveri ustreznost sočasnega zdravljenja z obstoječimi zdravili. Tega ne gre spregledati niti pri uporabi zdravil, ki se jih dobi brez recepta. V določenih okoliščinah namreč lahko uporaba določenih protibolečinskih zdravil s protivnetnim učinkom poslabša zdravljenje hipertenzije. Med najpogostejše posledice medsebojnega delovanja zdravil prištevamo povečan, zmanjšan učinek (astmatični napad ob kombinaciji zdravila za lajšanje astme iz skupine agonistov receptorjev beta in neselektivnih zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta) ali popoln izostanek učinka ter pojav neželenih ali celo toksičnih učinkov. Včasih je posledica medsebojnega delovanja zdravil tudi okvara določenega organa, recimo ledvično odpovedovanje, ki se sicer redko pojavi, pri sočasni uporabi zaviralcev angiotenzinske konvertaze in nesteroidnih antirevmatikov.
Na zdravljenje z antihipertenzivnimi zdravili vpliva tudi hrana in pijača. Nekatera zdravila je bolje zaužiti na prazen želodec, medtem ko se druga priporoča zaužiti s hrano. Na obnašanje zdravil v telesu lahko vplivajo tudi določena živila. Najbolj znan je primer alkohola, ki se mu na splošno ob zdravljenju z zdravili izogibamo. Pri uporabi večine antihipertenzivov uporaba alkohola ni strogo prepovedana, je pa pitje priporočljivo vzdrževat v mejah normale. Pri nekaterih antihipertenzivih pa se je alkoholu bolje izogibati, saj lahko povečajo njegov učinek (centralno delujoči antihipertenzivi) ali pride do omotice ali zaspanosti (diuretiki). Drug primer neustrezne kombinacije lahko izpostavimo zaužitje grenivke (recimo v obliki soka) z določenimi zdravili iz skupine zaviralcev kalcijevih kanalčkov, ki se jim zaradi tega okrepi učinek na znižanje krvnega tlaka. Nasprotno lahko uporaba šentjanževke pri teh zdravilih učinek zmanjša.
Ali lahko pri zdravljenju vozite avto ali upravljate stroje?
Bolniki, ki se zdravijo zaradi hipertenzije načeloma lahko upravljajo z vozili in stroji. Kljub temu pa predvsem na začetku terapije z določenimi antihipertenzivi (zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa, antihipertenzivi, ki delujejo na osrednje živčevje) svetujemo previdnost, saj se lahko krvni tlak preveč zmanjša in bolnik lahko postane omotičen.
O katerih neželenih učinkih in tveganjih zdravila morate biti obveščeni?
Neželeni učinki tudi pri antihipertenzivnih zdravilih niso izjema. Praviloma jih ne znamo napovedati za točno določenega posameznika, lahko pa jih z določeno verjetnostjo predvidimo. Nekateri, kot je izrazito znižanje krvnega tlaka pri uporabi zaviralcev adrenergičnih receptorjev alfa ali zaviralcev angiotenzinske konvertaze so prehodne narave, zato ob prvi izdaji svetujemo bolniku, naj vzame prvi odmerek pred spanjem in je predvsem prvih nekaj dni pozoren na pojav ortostatske hipotenzije, ki se izraža kot vrtoglavica in slabost ali v redkih primerih kot izguba zavesti. Na začetku zdravljenja se mora bolnik izogibati situacijam, pri katerih bi se zaradi tega lahko poškodoval.
Pri nekaterih neželenih učinkih pa ob pojavu svetujemo, da se obrnejo bolniki na svojega zdravnika. Tak primer je pojav suhega kašlja ob uporabi zaviralcev angiotenzinske konvertaze, saj bo najverjetneje potrebno zdravilo zamenjati. Do zdravnika jih napotimo tudi, če ob uporabi zdravila iz te skupine opazijo otekanje obraza ali jezika.
Neželeni učinki so pogosto značilni za posamezno skupino antihipertenzivnih zdravil. Tako ob uporabi zaviralcev adrenergičnih receptorjev beta bolnika opozorimo na utrujenost, mrzle okončine in moške na impotenco. Pri dihidropiridinskih zaviralcih kalcijevih kanalčkov pa pogosteje opažamo rdečico obraza, otekanje okončin ter glavobol. Neželeni učinki običajno po nekaj tednih izzvenijo, medtem si ob otekanju okončin lahko pomagamo tako, da imamo ob počitku noge dvignjene.
Zaradi takih neželenih učinkov praviloma s terapijo ne prekinemo, vsekakor ne po predhodnem posvetu z zdravnikom. Samovoljna prekinitev zdravljenja ima namreč lahko tudi škodljive posledice. V primeru zdravljenja z antihipertenzivom, ki deluje v osrednjem živčevju lahko pride do povratnega učinka na krvni tlak ali do srčnega infarkta ob uporabi zdravila iz skupine adrenergičnih receptorjev beta.
Gradivo pripravil Bojan Madjar, mag. farm., nacionalni koordinator Programa farmacevtske skrbi »Vprašajte o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije
