Anemija

anonimni uporabnik, 31. avgust 2016
Ostalo

Anemija pomeni znižano količino HB v krvi oz. rdečih krvnih celicah, kar zmanjša sposobnost krvi za prenašanje kisika.

Anemija pomeni znižano količino hemoglobina (HB) v krvi oz. rdečih krvnih celicah. Največkrat je hkrati znižano tudi število rdečih krvnih telesc (eritrocitov), v katere je vgrajen hemoglobin. Zaradi manjše količine HB se zmanjša sposobnost krvi za prenašanje kisika.
Če se anemija razvija postopoma, bolniki pogosto nimajo težav, kljub nizki koncentraciji HB v krvi. Telo se manjši količini HB prilagodi. Vidimo pa utrujenost, manjšo telesno spodobnost, zadihanje pri naporu in neješčnost.

Če je koncentracija HB zelo nizka, bolnik občuti težave, ki so predvsem izrazite pri telesnem naporu. Pomanjkanje HB prizadene predvsem organe, ki potrebujejo več kisika (možgani, srce, ledvice, skeletne mišice med telesno aktivnostjo). Bolnika muči glavobol, vrtoglavica, zaspanost, šumenje v ušesih, otežena koncentracija, hitra utrudljivost, zadihanost in občutek hitrejšega bitja srca, izguba apetita, bledica.

Vzroki anemij so različni, najpogostejši vzrok je pomanjkanje železa, eno od glavnih sestavin hemoglobina.
Pomanjkanje železa v telesu je posledica pomanjkanja železa v prehrani ali povečane izgube železa iz telesa, ki se s količino železa v prehrani ne nadomesti v celoti. Vzrok za povečano izgubo železa iz telesa so pogoste ali obilne krvavitve (iz nosu, prebavil, pri poškodbah, menstruaciji).
Potrebe po železu se v življenju spreminjajo, odvisno od hitrosti rasti oziroma posebnih stanj. Tako je dojenčkom in otrokom v času pubertete potreben največji vnos železa, povečane potrebe po železu pa imajo tudi dekleta in ženske v rodnem obdobju, zlasti med nosečnostjo in dojenjem. Zdravi dečki, ki so prenehali rasti, in moški kasneje v življenju nimajo povečanih potreb po železu, ker so izgube iz organizma minimalne in zanemarljive, tako da običajna prehrana popolnoma zadovolji njihove potrebe. Če je potreba po železu povečana, ga je pogosto treba dodajati v obliki farmacevtskih pripravkov (če je HB nižji od 105, običajno).

Organizem lahko dobi železo iz hrane ali iz farmacevtskih pripravkov. Novorojenček si ustvari zalogo železa pri materi. Pri zdravih novorojenčkih te zaloge po normalnem poteku nosečnosti zadostujejo za normalno rast in razvoj v naslednjih petih ali šestih mesecih življenja (odvisno od hitrosti rasti telesne mase), nato pa je treba začeti vnašati železo s hrano. V materinem mleku je zelo malo železa, vendar ga dojenček maksimalno izkoristi. Prilagojeno mleko za otroke od šestega meseca starosti dalje je obogateno z železom.

Po dopolnjenem šestem mesecu življenja je treba dojenčkom dodajati živila, ki vsebujejo železo, in sicer zelenjavo in meso. Železo se iz vseh vrst mesa (rdeče meso, perutnina in ribe) v obliki hem-železa veliko bolje absorbira kot nehem-železo, ki je v rastlinskih virih. Pozneje v otroštvu in v življenju odraslega človeka so glavni viri železa iz hrane meso, zlasti drobovina, ter zeleno in rdeče, še posebej pa črno jagodičasto sadje in zelenjava. Na absorpcijo železa ugodno vplivata vitamin C in kislina želodčnega soka, ovirajo pa ga mleko, čaj in vlaknine v zelenjavi. Zato je največji izkoristek železa iz obroka, ki ga sestavljata le meso in pomarančni sok (ali kateri drugi sok, ki vsebije veliko vitamina C). Mlečne izdelke in zelenjavo pa zaužijemo v drugih dnevnih obrokih.

Povzeto po forumu Pediatrija.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,505
30.03.2024 ob 10:27
298,332
04.11.2024 ob 15:36
113,052
05.11.2024 ob 01:10
Preberi več

Več novic

New Report

Close