“Noseča sem!” je ugotovitev, ki razburka čustva ženske na prav poseben način. Pogosto gre za splet čustev radosti, pričakovanj, pa tudi negotovosti, skrbi, strahu pred novim, do takrat neznanim dogajanjem v telesu, zlasti če je ženska noseča prvič. V želji, da bi omogočila svojemu še nerojenemu otroku čimboljše pogoje za razvoj, skrbno zbira vse informacije in napotke o nosečnosti, porodu in zgodnji negi otroka, ki jih dobi od prijateljic in sorodnic, jih prebere v literaturi, sliši v Šoli za starše… To je tudi čas, ko se bodoča mati že odloči, ali bo dojila svojega otroka. Ob tem pa si postavlja vprašanja o tem, kaj lahko že v nosečnosti naredi za to, da bo lahko svojega dojenčka čimbolj uspešno dojila.
Zelo koristno je, da se bodoča mati dobro informira o tako kompleksnem procesu, kot je dojenje, saj njena spretnost pri tem ni zgolj prirojena danost, pač pa se je mora tudi naučiti. Dandanes, ko dekleta in mlajše ženske nimajo veliko možnosti opazovati doječih mater, si lahko pomagajo s kakovostno literaturo, Šolo za starše pa tudi s srečanji doječih mater, kjer si izmenjujejo izkušnje.
Dojke se pripravljajo na dojenje celo nosečnost. Morebitni drobni rumenkasti madeži na nedrčku, ki jih nosečnica lahko opazi v zadnjih tednih nosečnosti, so znak, da že proizvajajo prvo hrano za dojenčka – kolostrum, ki se bo po prvih nekaj dneh otrokovega sesanja pretvoril v mleko. Nosečnica naj si te tekočine ne iztiska, prsne bradavice naj si samo obriše ali umije z navadno vodo. Nosečim in doječim ženskam namreč odsvetujemo umivanje bradavic z milom, saj lahko s tem izredno izsušijo to občutljivo tkivo.
Za žensko, ki še ni dojila, je zelo koristno, če že med nosečnostjo preveri, ali so njene bradavice izbočene ali so morda ploske ali pa celo vdrte. V primeru ploskih ali vdrtih bradavic se lahko namreč pri dojenju pojavijo težave, saj dojenček le stežka ali pa sploh ne more zagrabiti bradavice. Kakšne so vaše bradavice lahko preverite tako, da položite palec na vrhnji del in kazalec na spodnji del bradavičnega kolobarja, pri čemer prsta nežno stisnite. Bradavica naj bi ostala pokončna oz. izbočena. Če se namesto tega splošči ali celo obrne navznoter, je dobro, če nosi nosečnica oz. doječa mati posebne bradavične školjke in izvaja t.i. Hoffmanovo vajo. Priporočamo, da se za nasvet v zvezi s tem obrnete na katero od svetovalk za dojenje (telefonske številke najdete tudi v tej reviji). Drugi preprost preizkus je tudi opazovanje bradavic med spolnim vzburjenjem ali ob izpostavljenosti hladu. Če se bradavice ob tem izbočijo, o ploskih ali vdrtih bradavicah ne govorimo.
V pogovorih o dojenju izkušenih mater nanese téma slej ali prej na boleče ali poškodovane bradavice, kar je marsikateri pustilo slab spomin na dojenje ali pa ga je zaradi tega celo opustila. Opazimo lahko, da se je v preteklosti v skrbi za čimboljši začetek dojenja med materami uveljavil nekakšen mit, da je treba bradavice že med nosečnostjo utrjevati z drgnjenjem, s hladnim prhanjem ali s posebnimi mazili. Znani so primeri, ko so nekatere bodoče matere v preveliki vnemi za masažo bradavic uporabljale celo zobno krtačko, kar je seveda lahko vodilo do vnetij in okužb tega izredno občutljivega tkiva. Po zadnjih ugotovitvah posebno utrjevanje bradavic med nosečnostjo ni potrebno oz. je lahko celo škodljivo. Poleg tega so ugotovili, da sta daleč najpogostejša vzroka bolečih in poškodovanih bradavic, če ženska nepravilno pristavi dojenčka k prsim in / ali če je otrokova tehnika sesanja nepravilna (več o tem boste lahko prebrali v kakšnem od prihodnjih člankov).
Uporaba vlažilne kreme je zlasti med nosečnostjo dobrodejna za masažo celega telesa. Nežna masaža dojk in bradavic pa je lahko koristna priprava na dojenje, saj postane ženska bolj spretna v ravnanju z dojkami, kar ji bo lahko koristilo zlasti kasneje, če si bo želela ročno iztiskati mleko. Po porodu je bolje, če si ženska ne maže bradavic s kremami (razen, če jih predpiše zdravnik), saj že posebne celice, ki obkrožajo bradavico, izločajo posebno snov, ki vlaži kožo in preprečuje razvoj bakterij. Dojenčka pa lahko nenavaden vonj in okus različnih krem tudi odvrneta od sesanja.
Tako kot kasneje med dojenjem, je tudi med nosečnostjo zelo pomembno, da nosi ženska kakovosten nedrček pravilne velikosti. Dojke se namreč že med nosečnostjo precej spremenijo in povečajo in ravno to je čas, ko lahko ob pravilnem ravnanju že naredimo veliko koristnega za njihov videz tudi po tem, ko bodo opravile svojo biološko funkcijo proizvajanja mleka za otroka.
Bodoča mati si lahko omogoči še prijetnejše dojenje tudi tako, da že med nosečnostjo predvidi, kaj bo oblekla, da bi si olajšala dojenje. Zaradi praktičnosti in diskretnosti so najprimernejša dovolj ohlapna oblačila, ki se po možnosti odpenjajo z gumbi. V tujini se v ta namen dobijo tudi posebna oblačila.
Za kar najbolj uspešen začetek dojenja je pomembna tudi odločitev bodoče materi, v kateri porodnišnici bo rodila. Najbolje je, če porodnišnica omogoči sobivanje matere in otroka ves čas – tako podnevi kot ponoči. Na ta način lahko dobi novorojenček hrano pri prsih, kadarkoli jo potrebuje. To pa pospešuje nastajanje mleka. S tem se povpraševanje po mleku in njegova ponudba prej uskladita. Dobro je, če je osebje v porodnišnici izrazito naklonjeno dojenju, da so vedno pripravljeni prijazno pomagati mamicam pri začetnih zadregah ter da, razen v zares nujnih primerih, ne uporabljajo dud, posebnih nastavkov za bradavice ter dodatkov po steklenički. K sreči imamo v Sloveniji že nekaj porodnišnic z nazivom “Novorojenčku prijazna porodnišnica”, kjer se posebej trudijo ravno pri spodbujanju dojenja.
Morda se zdi malce nenavadno, vendar so ugotovili, da izkušnja žensk ob porodu pomembno vpliva na začetek dojenja in na mnoga stališča žensk do materinstva. Zato je pomembno, da je že nosečnica čimbolje informirana o vsem, kar se dogaja z njo in z njenim še nerojenim otrokom, da obiskuje ginekologa, ki mu zaupa ter da ima možnost čimbolj zavestno in aktivno sodelovati pri porodu ob babici in porodničarju, ki ji bosta vlivala zaupanje v čudovito naravno sposobnost njenega telesa, da rodi otroka. Vse to, pa tudi prisotnost moža ob porodu, blagodejno vpliva na počutje porodnice. Njen strah je manjši, zaradi česar je njeno telo bolj sproščeno, porodne poti pa lažje prehodne. V takšnih primerih je lahko uporaba sredstev proti bolečinam mnogo manjša, kar je pomembno tudi zato, ker so ugotovili, da lahko le-ta negativno vplivajo na dojenje.
V obdobju nosečnosti dobijo odnosi med partnerjema pogosto nove, globlje razsežnosti. Dobro je, da se čimveč pogovarjata in poskušata čimbolj uskladiti svoj odnos do vseh naravnih, s starševstvom povezanih procesov, ki se začnejo že ob želji spočeti otroka, se nadaljujejo z nosečnostjo, porodom in dojenjem. Vsestransko partnerjevo sprejemanje in izdatna čustvena podpora noseči, rojevajoči in doječi ženi, sta neprecenljive vrednosti tako za njiju kot posameznika, za njuno partnersko zvezo kot tudi za otroka.
Porod najpogosteje predstavlja nosečnicam tisto ključno točko, na katero so najbolj osredotočene. Kljub temu je dobro, da se že med nosečnostjo pripravijo na celo vrsto novih poporodnih izzivov, na katere pred porodom največkrat niso bile pozorne. Med drugim je to tudi izbira dobrega pediatra, ki je kar najbolj naklonjen dojenju. Ker vas bo patronažna sestra že prve dni po prihodu iz porodnišnice vprašala o tem, je dobro, da se že med nosečnostjo pozanimate in odločite, katerega pediatra bi želeli za svojega otroka.
Predvsem pa naj (bodoče) matere zaupajo sebi, svojim naravnim telesnim, psihičnim in duhovnim sposobnostim spočeti (seveda skupaj s partnerjem), donositi, roditi, dojiti, vzgajati in skrbeti za otroka. Skupaj s partnerjem naj med nosečnostjo uživata v pripravi doma za novo bitje, ki jima bo ponujalo neomejene izzive za njun osebni, partnerski in skupni družinski razvoj.
