Šest let in pol je minilo od članka v tej reviji (Možganska kap? – Ne, hvala! Za srce 1995; 4:6), v katerem smo ugotavljali, da se število bolnikov z možgansko kapjo v razvitih deželah Severne Amerike in Zahodne ter Severne Evrope zmanjšuje, pri nas pa žal še vedno raste. V letu 1997 smo beležili 3794 bolnikov z možgansko kapjo (skoraj 3/4 le-teh zaradi zapore žile, drugi zaradi krvavitve), kar predstavlja 190/100.000 prebivalcev. To je sicer še vedno več kot v razvitih državah, toda pomembno manj kot v vzhodnoevropskih državah.
Meniva, da ne gre za pretiran optimizem, če trdiva, da je trud Društva za srce, Program CINDI in vseh drugih preventivnih programov padel na plodna tla. To naj bo vsem nam spodbuda za delo, predvsem pa za zdrav način življenja – tudi pri samemu sebi. Odločitev o zdravem načinu življenja mora biti trdna in trajna, saj bomo le tako lahko zmanjšali možnost možganske kapi. Možganska kap je pomemben vzrok smrti – v letu 1997 je umrlo 20 % vseh bolnikov z možgansko kapjo. Še pomembneje pa je, da je najpogostejši vzrok invalidnosti, zaradi česar predstavlja ogromen zdravstveni, družbeni in gospodarski problem. Možganska kap ne prizadene samo bolnika, temveč tudi družino in družbo.
Večje tveganje za možgansko kap je povezano z nekaterimi podedovanimi lastnostmi, navadami in boleznimi, kar imenujemo dejavniki tveganja za možgansko kap. Prepletanje teh dejavnikov je zapleteno, posebno še, ker mnogih še ne poznamo. Poudariti moramo, da gre za statistične pojme. To pomeni, da je povezava med možgansko kapjo in dejavnikom tveganja značilna za množico, ni pa nujno, da velja za posameznika. Gotovo bi našli čilega in zdravega 90-letnika, ki redno kadi od mladosti, ima previsok krvni tlak, z užitkom uživa mastno meso z jajci in se ne zmeni za visok holesterol. Vendar pa gre za izjeme, ne za pravilo. Pravilo pa pravi, da je tveganje za možgansko kap manjše, če dejavnike tveganja odstranimo.
Dejavnike tveganja zelo preprosto razdelimo na tiste, na katere ne moremo vplivati, in na tiste, na katere lahko vplivamo. Prve bomo le omenili, nato pa nanje pozabili. Na prvem mestu je starost. Če smo stari 20 let je statistična možnost, da bomo zboleli za možgansko kapjo 1 : 20.000; če smo stari 50 let, je ta možnost 1 : 1.000 in če smo stari 80 let, je ta možnost 1 : 50. Moški so bolj nagnjeni k možganski kapi kot ženske, posebej v starosti do 50 let. Pomembna je tudi dedna zasnova. Recimo, da imamo vse te dejavnike tveganja. Mar naj vržemo puško v koruzo? Nasprotno, to pomeni, da moramo še bolj skrbeti za svoje zdravje, živeti moramo zdravo in zadovoljno.
Odstraniti moramo torej dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo. Te pa delimo na nekatere bolezni in na razvade. V prvo skupino sodijo: visok krvni tlak, visoka vrednost krvnega sladkorja, visok holesterol v krvi, srčne bolezni, povezane z nastankom strdkov, in nekatere redke bolezni, npr. vnetni procesi žil, bolezni veziva, motnje strjevanja krvi itd. V skupino razvad sodi na prvem mestu kajenje, nato pretirana ješčnost, telesna nedejavnost, alkoholizem, droge.
Zvišan krvni tlak je sovražnik številka ena. Že mejno zvišan krvni tlak (140-160/85-90 mmHg) predstavlja 1,5-krat večje tveganje za možgansko kap kot vrednosti okoli 120/80 mmHg. Vrednosti 160-170/90-100 mmHg so povezane s štirikrat večjim tveganjem za možgansko kap. Zvišan krvni tlak moramo zato vztrajno zdraviti. Ker je možganska kap pogostejša pri starejših, je napačno mnenje, da naj bi bil krvni tlak pri starejših višji. Tudi pri starostnikih mora biti krvni tlak okoli 120/80 mmHg. Novejše raziskave kažejo, da imajo nekatera zdravila za znižanje krvnega tlaka ugoden učinek na žilno steno, kar upočasni proces ateroskleroze. To je torej še en razlog za redno jemanje zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku.
Visok krvni sladkor oz. sladkorna bolezen pospeši proces ateroskleroze, in tako poveča tveganje za možgansko kap. Vrednosti krvnega sladkorja naj bi bile pod 8 mmol/l, da bi izničili povečano tveganje za možgansko kap. Pomembno je, da je potek možganske kapi neugoden pri bolnikih s sočasno sladkorno boleznijo, rehabilitacija pa je počasnejša in dolgotrajnejša. Bolniki s sladkorno boleznijo predstavljajo posebno visoko rizično skupino za možgansko kap. Zdrava prehrana in normalna telesna teža sta osnovi boja proti sladkorni bolezni.
Visoke vrednosti holesterola v krvi predstavljajo pomembno tveganje ne samo za srčni infarkt, temveč tudi za možgansko kap. Nalaganje holesterola v žilni steni v obliki aterosklerotičnih leh je odvisno od vrednosti holesterola v krvi. Poudariti moramo, da se je v zadnjih letih na podlagi obsežnih raziskav pomembno znižala t. i. normalna vrednost holesterola v krvi. Ta je bila pred leti 6-7 mmol/l. Kako so prišli do te vrednosti? Izmerili so vrednosti holesterola večji skupini ljudi, izračunali srednjo vrednost, in to je predstavljalo “normalno” vrednost. To pa je bila statistično normalna vrednost holesterola normalne populacije oz. skupine ljudi, ki ni skrbela za zdrav način življenja. Tako je veliko od njih kasneje utrpelo srčni infarkt ali možgansko kap. Zato so se raziskovalci odločili, da kot mejo normalnega holesterola določijo tisto vrednost, ki ne poveča tveganja za ti dve bolezni, kar predstavlja današnjo “normalno” vrednost: pod 5 mmol/l. Kot pri sladkorni bolezni sta tudi tu osnovi boja proti visokemu holesterolu zdrava prehrana in normalna telesna teža, šele kasneje zdravila. Čeprav je prišlo do zapletov ob zdravljenju visokega holesterola s cerivastatinom in je bilo to zdravilo umaknjeno s tržišča, nas to ne sme odvrniti od zdravljenja visokega holesterola v krvi z zdravili.
Srčne bolezni, pri katerih je velika možnost nastanka strdkov, pomembno povečajo tveganje za možgansko kap. Pri nepravilnem krčenju srčne mišice, največkrat v predelu preddvorov (atrijska fibrilacija), pogosto nastanejo krvni strdki, ki jih tok krvi nato zanese v možganske žile, kjer zamašijo eno od žil. Tveganje za možgansko kap je pri bolnikih s takšno boleznijo šest-do osemnajstkrat večje kot pri zdravih. Zato morajo taki bolniki jemati zdravila, ki preprečujejo nastanek strdkov, najpogosteje so to kumarini. Po drugi strani pa ta zdravila povečajo nevarnost krvavitve, zato je potrebno zelo skrbno in natančno jemati predpisane odmerke zdravil in redno hoditi na kontrolne preglede strjevanja krvi.
Kajenje je na prvem mestu med razvadami, ki so povezane z večjim tveganjem za možgansko kap. Večje tveganje niso ugotovili le za možgansko kap zaradi zapore žil, temveč tudi zaradi krvavitve v možgane, pa tudi pri t. i. subarahnoidni krvavitvi, kjer pride do razpoka žile na površini možganov zaradi slabosti elastičnega dela žilne stene.
Debelost in telesna nedejavnost nista neodvisna dejavnika tveganja, temveč sta povezana z drugimi dejavniki tveganja, kot sta sladkorna bolezen in visoka vrednost holesterola v krvi. Zdrava, pretežno vegetarijanska prehrana z malo sladkorja in malo soli ob redni rekreativno fizični aktivnosti (30-60 minut 3-4-krat tedensko) dokazano upočasni proces ateroskleroze, ki smo mu vsi podvrženi. Pri tem moramo biti vztrajni in potrpežljivi, saj se dosežki pokažejo šele po dolgih letih. Pomembno je, da zdrava prehrana in redna rekreativna aktivnost pomenita dobro počutje, ki nas bo obranilo bolezni in nas ohranilo zdrave.
Čezmerno uživanje alkohola je povezano z večjim tveganjem za možgansko kap, predvsem s krvavitvijo. Ne samo dolgotrajno prekomerno uživanje alkohola, že sam alkoholni opoj je lahko sprožilni dejavnik za možgansko kap, tako krvavitev, vključno s subarahnoidno, kakor tudi z možgansko kapjo zaradi zapore žile. Dolžna pa sva navesti tudi raziskave, ki so dokazale, da je med abstinenti več možganske kapi kot med zmernimi pivci (“ena alkoholna pijača” na dan, kar predstavlja 10 g čistega alkohola – eno pivo ali en kozarec vina na dan).
Med drogami moramo omeniti predvsem heroin, pa tudi marihuano. Večkrat gre za mešanico drog z nepredvidljivim učinkom, žal tudi z možgansko kapjo.
Ali smo v preprečevanju možganske kapi uspešni? Podatki navedeni na začetku tega sestavka kažejo, da smo. Seveda pa smo šele na začetku poti. Zdrav način življenja je žal še vedno marsikomu tuj, saj ob vsakdanjem hlastanju za potrošniškimi dobrinami ljudje ne najdejo časa in predvsem volje za kakovostno življenje. Meniva, da to velja predvsem za mlajšo generacijo, ki si šele ustvarja življenjske razmere. Ravno ta skupina bi morala biti cilj preventivnih akcij. Poudariti moramo, da je zdravo življenje kakovostno in zadovoljno, kar so v razvitih državah že ugotovili in je pri njih manj možganske kapi kot pri nas. Vstopimo v razvito Evropo tudi z odgovornim odnosom do lastnega zdravja.
revija Moj malček, avgust 2012