Kaj je endokarditis?
Infekcijski endokarditis (IE) je vnetna bolezen, ki prizadene predvsem srčne zaklopke. Ponavadi jo povzročajo bakterije, ki skozi poškodovane sluznice vdrejo v kri. Kri zanese bakterije v srce, tam se bakterije naselijo na predhodno okvarjenih srčnih zaklopkah ali na umetnih zaklopkah.
Srčne bolezni, pri katerih je nevarnost nastanka IE velika, so: revmatična okvara zaklopk, prolaps mitralne zaklopke, umetne zaklopke, prirojene srčne napake, aterosklerotična in degenerativna bolezen zaklopk ali intravenska narkomanija. Med bolniki z IE, ki imajo dokazano okvaro zaklopk, sedaj prevladujejo bolniki s prolapsom mitralne zaklopke in bolniki z degenerativnimi boleznimi zaklopk. Prolaps mitralne zaklopke (MVP) je v splošni populaciji relativno pogost pojav. Ogroženi so predvsem bolniki s spremenjeno zaklopko in že prisotnim puščanjem zaklopke. Pri bolnikih, kjer so prisotni le ehokardiografski znaki in mitralne insuficience ni, pa je nevarnost majhna. V kasnejšem starostnem obdobju prevladujejo degenerativne spremembe na zaklopkah (kalcifikacije obroča aortne in mitralne zaklopke, dvolistna aortna zaklopka).
Že preboleli endokarditis je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za ponovni IE tako zaradi prisotnosti predhodne okvare zaklopk kot tudi zaradi deformacij, ki jih prvi IE povzroči na novo. Tudi zaradi umetnih zaklopk, vstavljenih med prvo epizodo endokarditisa, obstaja nevarnost nastanka ponovne okužbe. Intravenska narkomanija je najpogostejši osnovni vzrok, ki privede do ponavljajočih se epizod. Ponovitve bolezni so možne tudi pri 40 % bolnikov. Prirojene srčne napake so osnovna bolezen pri manj kot četrtini bolnikov z okvaro zaklopk. Zaradi nekaterih prirojenih srčnih napak je nevarnost nastanka endokarditisa večja kot pri drugih. Največja nevarnost so Fallotova tetralogija, transpozicija velikih žil, neoperiran VSD, odprt ductus arteriosus in dvolistna aortna zaklopka s stenozo ali insuficienco. Pri večini operiranih bolnikov ne pride do popolne poprave napake, ampak ostane manjši defekt. Najbolj ogroženi pa so paliativno operirani bolniki s sistemsko-pulmonalnimi šanti, reparativnimi kirurškimi posegi in vstavljeno umetno snovjo.
Na osnovi študij je sedaj znano, da nastane IE kot posledica zapletenih interakcij med okvarjenim endotelijem, lokalnimi spremembami v pretoku krvi, krožečimi bakterijami ter lokalnimi in sistemskimi obrambnimi mehanizmi. Zdrave srčne zaklopke so odporne proti bakterijskemu pritrjanju nanje in okužbi. Abnormalen pretok krvi, ki nastane zaradi srčnih napak, povzroča stalno poškodbo srčnega endotelija. Za razvoj IE je sočasno potrebna tudi prisotnost bakterij v krvi (bakteriemija), ki se pojavijo vedno, kadar pride do poškodbe sluznice, na kateri je že običajno veliko število bakterij. Stopnja bakteriemije je neposredno odvisna od velikosti poškodbe sluznice. Bakteriemija je običajno nizke stopnje in prehodna, saj bakterije izginejo iz krvnega obtoka po 15 do 30 minutah. Tudi pri nepoškodovanih sluznicah spontane bakteriemije niso redke, vendar so v krvi največkrat prisotne nepatogene bakterije in to v zelo majhnem številu.
Tatjana Lejko-Zupanc
