Človek, ki dela na močnem soncu, potrebuje več vode, kakor delavec v pisarni, ki ima klima napravo. Poleti potrebujemo več vode kot pozimi, enako več podnevi v primerjavi z nočjo. Tudi prehrana, ki jo uživamo, torej živila s različno količino vode, vplivajo na dodatne potrebe po vodi.
Če oseba uživa veliko »suhih« živil z majhno vsebnostjo vode, se bodo zahteve po dodatni vodi povečale. In obratno, uživanje živil z veliko vsebnostjo vode (zelenjava in sadje) zmanjša potrebo po dodatni vodi. Torej, čim manj vode dobimo iz hrane, tem več jo moramo popiti. Upoštevati moramo tudi individualne potrebe po tekočini. Veliki in majhni, mladi in stari, otroci in odrasli vsekakor nimajo enakih potreb po vodi.
Nekatere novejše raziskave poročajo o pomembnosti pitja vode pred jedjo, ne pa ob obroku in po njem. Prebavni sokovi so tekočina, zato strokovnjaki menijo, da vnos tekočine ob hrani ali po njej razredči prebavne sokove in s tem upočasni procese prebavljanja živil.
Vsekakor potrebuje naše telo določeni dnevni minimum vode. Dve tretjini vode lahko dobimo iz živil. Majhen presežek vnosa vode ne bo izzval nobenih posledic, če pa v organizem vnesemo prevelike količine vode lahko pride tudi do zdravstvenih problemov (intoksikacije s vodo kot klinični sindrom). Tkiva se prekomerno napolnijo z vodo in otečejo, tekočine se razredčijo, lahko se spremenijo celične funkcije. Prekomerno pitje je enako škodljivo kot prekomerno uživanje hrane.
Najenostavnejši odgovor na zastavljeno vprašanje je: »Pijte kadar ste žejni, ne zanemarjajte žeje«.
Članek pripravila: Lorena Hus, mag.farm.
Vir: www.zzv-ce.si
