Alergijski rinitis je najpogostejša alergijska bolezen. Najbolj pogosti simptomi so srbenje v nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu ter vnetje, srbenje in solzenje oči. Težjo obliko alergijskega rinitisa spremljajo splošno slabo počutje in glavoboli, lahko tudi bolečine v sklepih. Pri 30 do 40 odstotkih bolnikov z alergijskim rinitisom se lahko v nekaj letih pojavi astma kot pridružena bolezen. Alergijski rinitis ne smemo jemati le kot nadlogo, ki bolj ali manj zmanjšuje kakovost bolnikovega življenja, ampak ga moramo temeljito zdraviti, da bi odpravili njegove znake in hkrati preprečili razvoj sinusitisa, bronhitisa in astme. Novost v zdravljenju alergije na pelode trav je prva podjezična tableta pri nas, ki bo zaradi poenostavljenega načina uporabe v specifični imunoterapiji bistveno spremenila življenja bolnikov z alergijskim rinitisom. »Tableta pod jezik predstavlja enostaven opravek zjutraj namesto brizganja kapljic na to mesto in pogostega obiskovanja alergologa,« je ob tem povedala prof. dr. Ema Mušič, dr. med., iz Bolnišnice Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo.
Specifična imunoterapija pri zdravljenju alergijskega rinitisa lahko bolezensko stanje izboljša od 80 do 90 odstotkov, v najboljšem primeru pa težave z alergijo izginejo za vedno. Terapijo s tabletami je treba začeti 2 do 4 mesece pred kritičnim cvetenjem trav, saj se tako v imunsko odzivnih celicah, ki so nosilke alergijskega odzivanja, do sezone cvetenja že vzpostavi zmanjšan alergijski odziv. Ta je po besedah prof. dr. Mušičeve v primerjavi s prvo še bolj očiten v drugi in tretji sezoni zdravljenja.
Alergijski rinitis je vnetje sluznice v nosnem organu in obnosnih votlinah
Ločimo trajni in sezonski alergijski rinitis ter trajni rinitis s sezonskimi poslabšanji. »Alergije se v splošnem pojavijo pri osebah, ki imajo pozitivno družinsko anamnezo, za njen nastanek pa je ključnega pomena tudi okolje, v katerem živimo. Največjo vlogo pri tem ima verjetno t. i. zahoden način življenja,« je vzroke za nastanek alergijskega rinitisa pojasnila Anja Koren-Jeverica, dr. med., iz Pediatrične klinike Ljubljana in še dodala: »Alergijo diagnosticiramo s pomočjo bolnikovih težav, potrdimo pa jih z alergološkimi kožnimi ali krvnimi testi.«
Alergen je snov, ki vstopi v telo, razdraži imunski sistem ter sproži posledično alergijsko reakcijo. Alergeni sezonskega alergijskega rinitisa so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves, predvsem pelod breze, leske in jelše. V poletnem času so alergeni pelodi trav in žit, pa tudi kislice, plevelov in ambrozije. Hude simptome alergije na pelode trav ima okoli 15 odstotkov bolnikov z alergijo. Ti simptomi močno poslabšajo kakovost njihovega življenja. Približno 77 odstotkov bolnikov ima težave s spanjem, skoraj polovica jih občuti utrujenost, zmanjša se produktivnost pri delu in učenju, v družbi pa se počutijo nelagodno in se nemalokrat izolirajo od okolice.
Če si alergik ne more pomagati sam, potrebuje strokovno pomoč
Dr. Koren-Jeverica pravi, da si alergik lahko pomaga sam tako, da se čim bolj izogiba mestom z visoko koncentracijo pelodov, nosi sončna očala ter si izpira obraz z vodo in nos s fiziološko raztopino. Fiziološka raztopina je na voljo brez recepta, volumen, ki ga uporabimo za izpiranje je neomejen, lahko pa si jo pripravimo po navodilu zdravnika tudi sami doma. V kolikor nefarmakološko zdravljenje ni dovolj, bolnik prejme antihistaminik. Antihistaminiki so osnovna zdravila pri alergijskih boleznih, saj zavirajo delovanje histamina. Ko vdihavamo alergen, se pri alergijski reakciji v sluznici sprošča histamin, ki sproži vnetni odziv. »Kadar so težave preveč izrazite in zelo moteče, pa je smiselno obiskati specialista alergologa ter se pogovoriti o možnostih specifične imunoterapije, danes najuspešnejši metodi preprečevanja in zdravljenja alergij,« je še povedala dr. Koren-Jeverica.
Specifična imunoterapija odpravlja vzrok alergijskega dogajanja
»Specifična imunoterapija je edina terapija alergijskega procesa, ki odpravlja vzrok alergijskega dogajanja, saj umiri vzburljivost imunskih celic v telesu na specifični alergen, npr. na cvetni prah trav ali dreves, na alergene pršic in na druge alergene. S specifično imunoterapijo dosežemo, da organizem alergične osebe postane toleranten na specifični alergen, torej da v okolju s prisotnim alergenom ne odreagira z alergijskimi simptomi kot so nahod, astma, koprivnica …. Za zdravljenje s specifično imunoterapijo so primerni bolniki, ki jim dokažemo specifičen vzročni alergen kot vzrok simptomov. Včasih sta to dva aktualna alergena. Pri takih bolnikih je izogibanje tem alergenom nemogoče, saj so prisotni v splošnem ali bivalnem okolju. Alergijski proces je tako intenziven, da ga z običajnimi protialergijskimi zdravili ne moremo umiriti,« je povedala prof. dr. Mušič. Specifična imunoterapija se s sodobnimi pripravki pelodov in pršic izvaja pri otrocih, starejših od 5 let, mladostnikih in odraslih, ki imajo alergijski rinitis z ali brez konjunktivitisa (alergijski nahod in vnete oči).
Veliko izkušenj pri zdravljenju otrok z alergijskih rinitisom ima pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek, dr. med., iz Ambulante za pediatrijo in alergologijo v Ljubljani, ki pravi: »V zadnjih letih opažamo, da se je starostna meja za nastanek alergijskega rinitisa pomaknila v zgodnejša leta in vse več otrok kaže znake te bolezni že v prvih letih življenja. Zaradi nekaterih značilnosti majhnih otrok so zato diagnoza, zdravljenje in vodenje otrok z alergijskim rinitisom večkrat bolj zapleteni kot pri odraslih. Otroci z alergijskim rinitisom se morajo izogibati alergenom, kar pa je še posebej pri tistih, ki so alergični na pelode trav, spet večkrat težje izvedljivo kot pri odraslih,« razloži dr. Plevnik Voduškova in dodaja: »Težje oblike alergijskega rinitisa pri otrocih prav tako zdravimo s specifično imunoterapijo, a šele po 5. letu dopolnjene starosti«.
Dr. Plevnik Voduškova se zaradi alergije s specifično imunoterapijo že vrsto let zdravi tudi sama in ima z njo zelo pozitivne izkušnje. »Alergija se je pri meni razvila s klasičnim alergijskim pohodom. Ta se je začel z alergijo na hrano, nadaljeval v študijskem obdobju z alergijskim rinitisom, zaključil pa z bronhialno astmo. Zaradi alergije na pršice, sem se odločila za zdravljenje s specifično imunoterapijo, natančneje s podjezično imunoterapijo. Z njo se zdravim že tretje leto in sem zelo zadovoljna.«
Imunoterapija umiri alergijo celo za 10 do 12 let
Prof. dr. Mušič je pojasnila, da specifična imunoterapija odpravi alergijski vzrok za daljše obdobje. Izkušnje kažejo na vzdrževanje umiritve alergije celo za 10 do 12 let po končanem postopku, lahko pa tudi dlje. Terapija z antihistaminiki in kortikosteroidi namreč blaži le trenutne simptome alergije, ki spet nastopijo ob novem srečanju z alergenom. »Dolgoročna prednost specifične imunoterapije je v tem, da v telesu prepreči razvoj novih alergijskih bolezni, na primer astme. Prva podjezična tableta pri nas pri imunoterapiji ne povzroča hudih neželenih pojavov kot so sistemske anafilaktične reakcije, ki so lahko problem pri specifični imunoterapiji z injekcijami,« je še dodala prof. dr. Mušič.
Pravi čas za začetek zdravljenja je 2 do 4 mesece pred sezono
Prva podjezična tableta pri nas bo alergikom na pelode trav poenostavila specifičen postopek zdravljenja, saj pomeni enostaven opravek zjutraj, namesto brizganja več kapljic na to mesto in brez pogostega obiskovanja alergologa. »Pomembno je samo, da je bolnik vsestransko obveščen. Vedeti mora, kaj s takšnim zdravljenjem dosegamo in ustvarjamo za njegovo dolgoročno zdravje. Povezava z alergologom mora biti aktivna, lahko tudi telefonska,« pravi prof. dr. Mušič. Najbolj primeren čas za začetek imunoterapije s podjezičnimi tabletami je 2 do 4 mesece pred kritičnim cvetenjem trav, saj se tako do sezone cvetenja v imunsko odzivnih celicah, ki so nosilke alergijskega odzivanja, že vzpostavi zmanjšan alergijski odziv. »Rezultat se pokaže že v prvi sezoni, še bolj očitno pa v drugi in tretji sezoni zdravljenja,« še pove dr. Mušičeva.
V stotih letih od podkožnih injekcij do revolucionarnega odkritja
Razlike v izvajanju specifične imunoterapije pred desetletji in danes so velike. Včasih je bila ta terapija možna le s podkožnimi injekcijami, sprva še nestandardiziranih alergenov, kar je z razvojem prešlo v visoko standardizirane, specifično pridobljene pripravke. Podkožna injekcijska specifična imunoterapija se še izvaja in zlasti pri pelodni alergiji prinaša lepe uspehe. Vendar je zahtevna, saj se injekcije aplicirajo le v alergološki ordinaciji, v prisotnosti zdravnika, v določenih časovnih intervalih vsaj 3 do 5 let. »Nova oblika specifične imunoterapije v zadnjih letih pa je nanos specifičnega alergena na ustno sluznico pod jezik v obliki kapljic ali z najnovejšo metodo pri nas – drobno tableto. Tabletka se raztopi, deluje na sluznici kot protialergijsko cepivo, informira imunske celice o specifičnem alergenu v pelodih trav in sproži procese k postopnemu toleriranju tega alergena,« pravi prof. dr. Mušič in zaključi: »Imunski sistem izdela posebne celice (limfocite) in posebna zaviralna protitelesa, odgovorna za toleranco alergena. Po treh letih take podjezične specifične imunoterapije ima oseba za 80 do 90 odstotkov manj alergijskih težav ali pa jih sploh nima več. Ne potrebuje več izogibanja alergenu in ne protialergijskih zdravil.«
Podrobnejše informacije o življenju z alergijami preberite na forumu Alergije na >>