Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal,
srce je prazno srečno ni,
nazaj si up in strah želi.

Prešeren .. če kaj vem

Kar je, beži
al’ beg ni bog
ki vodi vekomaj v ne-bo
kar je, kar b’lo je
in kar bo?

zaploskajmo tepki :))

Tega tepka ne ve.. zato ugiba : Vodnik ?

Spet Prešeren!!!

Tale je pa zlo znana, men ena ljubših!

Gnoj je zlato
in zlato je gnoj.
oboje = 0
0 =
= 0
A B <
1, 2 3
Kdor nima duše
ne potrebuje zlata
kdor ima dušo
ne potrebuje gnoja.
I, A.

Kosovel

hrsk, hrsk, hrsk,
podgana crkuje na podstrešju.

od njega

JA

Kosovel je take luštne pisal

kaj pa to, najboljša “njegova”:

Jaz sem zlomljen lok
nekega kroga.
In sem strta figura
nekega kipa.
In zamolčano mnenje
nekoga.
Jaz sem sila, ki jo
je razklala ostrina.

Ko da hodim
po osteh,
vedno hujša mi je
tvoja mirna bližina.

Ostri ritmi… Kosovel.

Mislim, da je Murn.

Cvetijo cvetlice,
se gonijo device,
smrdi sekret –
kur’c pomlad je spet.

Nimam pojma, sam vem pa da je Prešern dost podobnih napisal.

Res je Prešernova. On je pisal veliko pohujšljivih pesmic, z vulgarnimi besedami, ampak v tistih časih cenzura je bila zelo močna in so jih ogromno cenzurirali, tako pa so odšle v pozabo.

Ja, to je Prešeren…

Kaj pa tale?

Dokler mi siješ, sonce ti,
hladu, miru mi v srcu ni,
mori pogled, teži spomin
me svojih, ljudskih bolečin.

Le skrij se, sonce jasno, skrij,
izgini svet izpred oči,
da zabi žalostno srce
človeške zmote in gorje!

in tale:

Blaginja bi se razcvetela
in mir in sreča vsepovsod
in v bratski se objem bi združil
trpinčeni človeški rod.