Težave imam z preveliko težo vsaj 10-15 kg manj bi rabila imeti a si ne znam pomagati.Kuhana hrana mi ne diši prav na bruhanje mi gre če bi morala pojesti nap.golaž,juho,…Tako se prehranjujem večina s kruhom in še kaj zraven.Tudi pojesti meso razen dunajskega zrezka mi je ugabno.Zelenjave tudi ne morem jesti.Vem ,da je to nezdravo in bi rabila jesti tudi kaj drugega pa mi ne gre.Kruh je moja hrana me pa tudi presneto redi.Tako sem v začaranem krogu.Včasih se prisilim in pojem kaj kar mi ne paše a mi resnično potem gre na bruhanje od nje tudi sita nisem od te hrane.Nimam anoreksije in ne bulimije imam pa prenažiranje.Sama sebi se zdim grozna s svojo pretirano težo tudi kupovanje vedno večjih številk me močno udari po žepu.Prosim ne govorite mi da je gibanje tisto pravo saj zaradi bolanega moža ne morem veliko hoditi naokoli.Kako se naj znebim prenažiranja hrane?Kako si naj dopovem,da s tem preneham brez da se smilim sama sebi ker ne smem jesti toliko OH ?Je možno ,da je človek zasvojen s OH?

Pozdravljeni,

pri kompulzivnem prenajedanju ne gre za to, da bi gibanje rešilo vaše težave. Za motnje hranjenja je značilno, da na svoj način pomagajo osebi premagovati težave in stiske v katerih se je znašla, pa jih ne zmore ali ne zna rešiti. Napisali ste, da je vaš mož bolan in vas to do neke mere ovira v vsakdanjem življenju – predvsem glede vaše osebne svobode ( s tem mislim, da nimate toliko časa zase kot bi ga potrebovali za karkoli – sprostitev, druženje z drugimi, razbremenitev?) Ali imate podporo v okolju v katerem živite? Vam kdo pomaga v skrbi za vašega moža? Koliko časa so težave s hrano že prisotne in ali se morda spomnite kdaj se je vse skupaj začelo?

Hrana nam lahko nudi užitek, zadovoljstvo, umiritev notranje napetosti kadar si tega ne moremo ali ne znamo vzeti drugače. Ne morem vam reči izberite si eno dieto in shujšajte po njej, ker diete pri motnjah hranjenja ne pomagajo rešiti obstoječega problema. Hrane vi ne potrebujete samo zato, da lahko živite, ampak vam pomaga reševati vaše stiske – pomislite, vam je kaj lažje potem ali vsaj v tistem trenutku, ko jeste?

Potrebno je, da si poiščete strokovno pomoč. Glede na to, da pišete, da ne morete jesti nič drugega kot kruh oz. OH se vprašajte – ali vam OH pomagajo in pri čem – kako se potem počutite? Zagotovo veste, da telo potrebuje zelenjavo in sadje in ostalo hrano za razvoj, rast in energijo … Če vam je slabo obiščite zdravnika, da preveri ali gre za zdravstveno težavo ali za stisko. Ljudje na različne načine izražamo klic na pomoč ali svoje nezadovoljstvo.

Lahko se priključite skupini za pomoč osebam z motnjami hranjenja – trenutno se nova skupina oblikuje na društvu Muza v Lj.(01/425 03 38 ali na [email protected]) lahko pa se dogovorite tudi za individualno svetovanje, če bi vam bilo v skupini pretežko delati. V primeru, da niste iz Lj. vam lahko posredujem naslove v bližini domačega kraja, če tam deluje kakšen psiholog ali psihiater, ki se ukvarja s to tematiko. Lahko pa vam posredujem tudi imena različnih psihologov in psihiatrov v LJ., če bi to želeli.

Mogoče se vam bo zdelo da ne potrebujete takšne vrste pomoči ali da se boste težko zaupali tujcu. Vendar je lažje kot komu od bližnjih, poleg tega so usposobljeni za različne primere stisk, ki jih človek doživlja. Lahko vam pomagajo, sami ne boste zmogli rešiti tega samo z dietami, ker je hrana zgolj zunanji vidik problema s katerim se srečujete. Lahko, da vas bo strah, da boste zaradi bolnega moža težko našli čas zase, vendar eno uro tedensko skušajte to narediti zase. Obstajajo službe pomoči, ki vam lahko pomagajo negovati moža v tem času, da vi poskrbite zase.

Želim vam vso srečo.

Lep pozdrav,

Tatjana