Prosim za pomoč; dojenček in pes
Imam en velik problem, ki se mi zdi skoraj nerešljiv. Živimo v bloku v dvosobnem stanovanju. Imamo dojenčico staro 8,5 mesecev in psa rottwajlerja. Oziroma psičko staro 7 let, da ne bo pomote, psička je zelo prijazna, lepo je sprejela dojenčico. Problemi se pričnejo pri dlakah. Včasih so psi menjali dlake 2X letno, sedaj se mi zdi da so pa dlake celo leto. Ravno sedaj je obdobje ko imamo po tleh vse črno, kljub nenehnemu pospravljanju. Sesamo včasih tudi de 3X dnevno. Jaz sem že čisto izmučena, ne vem več kaj narediti, občutek imam da samo pospravljam za psom, če pa čez dan kam gremo in je kuža sam doma je pa grozno. Tudi obiskov ne upam več sprejemati, ker izgleda katastrofalno. Psa imamo zelo radi in je ne bi kar tako dali stran, vendar je tu otrok. Rada bi se plazila po tleh, vendar se ne mora zaradi dlak. Malo se je začela postavljati na noge, vendar se nima kje razen v stajci. Občutek imam da ovira razvoj otroka. Z mojo punčko se lahko igrava samo na postelji in v stajci, drugje je polno dlak. Kuža leži tudi na sedežni, tako da otrok ne mora biti gor. Še predno se midva z nožem spraviva pred tv, je obvezno poterbno sesanje.
No malo se opisala situacijo, lahko pa mi verjamete da se mi že kar malo meša. Če mi bo še kdo kdaj rekel, da gre dojenček in pes skupaj, se mu bom smejala, kar to absolutno ne gre.
Pa še nekaj, 1X na teden pride gospa vse temeljito počistit. Pripeljemo nazaj psa, pa je v nekaj minutah vse kot prej.
Na pomoč!!
A si že poskusila z gumjasto vrečko, ki ima ven gumjaste čepke, ki jo daš na roko( kot umivalne vrečke iz frutirja)psico dobro pregladit vsak dan? Mogoče bi se obneslo, da spraviš dlako direktno dol iz psice in ne iz tal, ko dol že popadajo. Saj veš o katerem pripomočku govorim? Dobi se v vseh pet-shopih.
LP
EvaK
Če misliš da te pospravljanje za psom utruja in celo ovira tvojega otroka, potem ni kaj za razmišljat. Če ti je otrok prioriteta , ti ne sme biti hudo dati stran psa. Nasploh pa sem mnenja da pes v stanovanje ne spada. Da ne bo pomote – rada imam pse, vendar morajo imeti svoj (pravi)prostor: na vrtu, v uti, v veži, ne pa vsepovsod. Nikakor pa ne smejo zasesti prostora v srcu osebe, ki je namenjen otroku.
Glede na to da imaš psa si verjetno drugačnega mnenja, no jaz sem povedala svojega.
Hoj !
Tudi mi imamo rottwailerko. Stare je tri leta. No ko sva jo kupila nisva razmišljala, da bo tako kamlu za njo pri hiši še dojenček. Trenutno živiva v garsonjeri – se pravi jaz, moj dragi, naš pikec in pes. Tako da te glede dlak kar razumem. Tudi meni se zdi da jih nikoli ne neha menjati. Vem, da bi ti bilo težko dati psa stran – midva ga nisva mogla. Pa zatno nimava nič manj rada otrok, najin sin je še vedno na prvem mestu.
Sva kupila eno tako krtačo, ki izgelda kot “žaga” in je fajn ker potegne ven spodnjo dlako, ne samo na površini. Poleg tega smo poostrili kopanja in kadar se je pikec igral in plazil ( čez dan ) je bil kuža v predprostoru. Na kavč pa ne sme – od zmeraj !! Sedaj ko pa že hodi sta najboljša prijatelja ( vendar nikoli brez nadzora nas !!). Njegova prva beseda, da smo res vedeli zakaj gre je bila BONI. No sedaj smo s eže toliko zverzirali, da smo lahko vsi skupaj. Pas učimo kaj lahko in kaj ne sme gled malčka, malčka pa, da kuža tudi potrebuje počitek in svoj mir…
Aja pa odstranili smo vse preproge – imamo samo tiste pralne zadeve. In jih redno tedensko peremo.
CvetkaJ
Tara, mogoče je sedaj res neprijetno obdobje, ampak čez dva, tri mesece, ko bo otroček že hodil, bosta s psom prava prijatelja in tudi ne bo več takega problema z dlakami, ker se ne bo več plazila. Hočem ti povedati, da otroku lahko veliko daš z domačo živalico, zato še malo potrpi, ko bo pa tvoja hčerka bolje hodila in še tekla, boste pa maksimalno uživali. Želim, da se dobro odločiš, pa ko se boš, le sporoči, kaj si storila.
lep pozdrav
tudi mi živimo v bloku imamo dvosobno stanovanje,šestmesečnico ki se je sedaj začela malo plazit in seveda štirinožnega prijatelja ki bo star eno leto.
pasme je angleški staforski terier,ljubitelj ljudi in predvsem otrok.
tudi mi velikokrat na dan sesamo pes ima svojo dekico na tleh zraven sedežne in nikjer drugje.
ko se igramo na tleh pač posesamo damo dekico na tla in pes ima komando da mora bit ta čas na prostoru.
in gre.
svetujem ti tako kot predhodnica odstani preproge in najprej psa dol iz sedežne(bodite čim bolj trmasti-ker kr tako tudi ne bo šlo).
malo še potrpi saj bo tamala hitr shodla in bo pol dosti boljše.
smo pa uvedli tudi dost bolj pogostejše kopanje kot prej
Tudi jaz pričakujem dojenčka in imamo doma psa labradorca. Ravno pred kratkim je imel zelo dolgo obdoje izpadanja dlak in je bilo grozno v stanovanju. No zdaj je malo boljše, ampak imamo kljub temu še vedno vse črno.
Jaz ti predlagam, da se s tem sploh ne obremenjuješ preveč ker tako ali tako bo dojenček prišel v stik s pasjimi dlakami na tak ali drugačen način, pa če bo to na tleh ali pa kjerkoli, pomisli kaj vse bo še vtaknil v usta ne samo pasjih dlak. Ko ga boš prvič zagledala kako zunaj daje v usta zemljo ali pa brklja po pasjem iztrebku se ti bo zdelo najbrž hujše kot nekaj pasjih dlak v stanovanju. Kaj vse vtaknejo v usta pa so še vedno zdravi. Jaz mislim da več kot posesati ne moreš in pač pusti otroka na tleh tudi če se ne sveti vse od čistoče.
Lep pozdrav,
Nosečnica
PS: V nobenem primeru pa nebi dala stran psa samo zato ker pušča preveč dlak, razen če se drugače nebi razumela z dojenčkom.
Razumem, da so dlake moteče ampak, da bi pa zato moral pes od hiše, ne tega pa res ne razumem.
Ne razumem tudi zakaj ljudje pred nakupom psa ne razmislijo, ali so ga sposobni imeti in skrbeti zanj. Pes ni stvar, ki jo zavržemo, ko se je naveličamo oz. ko nas začnejo motiti dlake po stanovanju.
Me prav zanima, kaj to pomeni DATI PSA STRAN (tisti, ki ste jih dali?)? Da niso ti psi, ki so morali STRAN, končali zavrženi kje sredi ničesar in če so imeli srečo, so sedaj v azilu za zavržene živali? Ne vem, samo vprašam?
Pes je krasna žival, prijeten družabnik, ki razveseljuje vse družinske člane in marsikdaj je ravno pes tisti, ki poskrbi za dobro voljo v družini. Normalno pa je, da ga moramo redno in ustrezno negovati.
Ali boste moža tudi zamenjale, ko mu bodo čez nekaj let začeli izpadati lasje in bo postajal vedno bolj plešast? A si predstavljate: lasje vsepovsod, v umivalniku, na blazini, na tleh, na njegovi najljubši srajci…….. GROZA!!!!! Takoj stran z njim HA-HA-HA-HA Jaz svojega ne bom, ker ga imam preveč rada!!!!!!!!!!
LP, pa brez zamere prosim!
Se podpišem pod Vivian!
Sicer pa – naj se sliši še tako grozno, je pri psu dobro malce znižati občutljivost za čistočo oz. dlake. Če punčka na dlake ni alergična (in če bi bila, bi se to najbrž že pokazalo), potem ne bo čisto nič tragičnega, če bo tam, kjer se plazi, tudi kakšna dlaka. Ali tudi več dlak. Preverjeno! Tako da se lahko mirno malo skuliraš. Kot so rekle že pred mano – ko se plazijo, se plazijo povsod, tudi po dvorišču in travniku. Naš je shodil šele pri 15 mesecih, od sedmega, osmega meseca naprej pa se je plazil – in ker imamo tudi mi psa s srednje dolgo dlako, potem veš, kaj to pomeni. Poleg tega pa sem nekoč nekje prebrala, da so otroci, ki odraščajo z živalmi, na splošno manj alergični in bolj odporni.
Edino, kar se meni pri psu zdi zares pomembno, je, da se redno in preventivno zavaruješ pred glistami in drugimi zajedalci – in da nimajo bolh.
Sicer pa našo psičko tamali (zdaj ima mulček 17 mesecev) naravnost obožuje – in tudi ona je neverjetno pozorna in tolerantna do njega. Tako da – kar pogumno!
Mi smo pa našega psa pred rojstvom dojenčka dali stran. Seveda ne kamorkoli, temveč zelo prijetni družini s hišo in vrtom. Tudi mene je bila groza ob misli na dlake vsepovsod- na sedežni, na tleh,… Pa še grdo navado je imel lajati na vsakega obiskovalca oziroma ob vsakem najmanjšem šumu pred hišnimi vrati. Tako bi mi otročiček ravno zaspal, on bi pa iznenada zalajal in ga prebudil. Poskušala sem ga tega odvaditi, pa ni šlo. Torej, stran od hiše. Žal mi je, da sem tako brezsrčna, toda otrokov nemoten razvoj mi pač več pomeni. Pes se ima pri tisti družini zelo dobro, občasno ga pridemo obiskat in nas je tudi zelo vesel. Naši dojenčici je tudi nogice polizal 🙂
Žal ste zamočili že takrat, ko ste imeli še majhnega rotvajlerčka. Tako luštkan kot je bil, ste mu dovolili, da se je crkljal z vami na sedežni… Ko pa je zrasel, se seveda udobju ni bil pripravljen kar tako odpovedati. In se bo tudi zelo težko, saj je rotvajler, to so pa zelo trmasti psi in rabijo dominantne gospodarje. Vedeti mu morate dati, kdo je glavni v “krdelu” in to, da je v tem “krdelu” dojenček pomembnejši kot pes! S tem, ko ima vaša punčka omejene možnosti, kjer se igra, pes pa ne, si slednji misli, da je pomembnejši član družine kot otrok. Brala sem, da je potrebno kdaj pa kdaj za nekaj minut (previdno) položiti dojenčka na pasje ležišče, psu pa ne dovoliti na dojenčkovo, za katerega lahko določite tudi sedežno sedežno. Tja pes po mojem mnenju ITAK ne spada. Če bo pes mirno sprejel, da dojenček sedi na njegovem ležišču, ga seveda pohvalite!
Veliko srečnega družinskega življenja vam želim!
Irena
Meni se je od dlak mešalo še pred prihodom otroka, zato sem psičko že takrat navadila, da ne sme v dnevno sobo. Enostavno sem dala med prehod iz kuhinje v dnevno leseno desko. Mislim, da je prav da se družina in pes vsak malo prilagodita. Dejstvo pa je, da pes ni več glavni, ker ima otrok prioriteto. Psa pa zaradi tega res ni treba dati stran. Ko mi je bilo dosti dlak in stalnega preoblačenja sem tudi jaz včasih pomislila da bi psico dala ven iz stanovanja a sedaj mi ni žal, da je ostala tudi notri. S sinom sta zdaj pri skoraj petih taka prijatelja, da bo res hudo ko jo ne bo več. Se splača potrpeti, čez nekaj mesecev bo lažje.
Tudi mi imamo psa in otroke.
Pes dobro VE, KJE LAHKO LEŽI in kje ne sme. Nikoli v svojem pasjem življenju ni bil na sedežni garnituri in ne stopi na tepih. Lahko leži npr. na parketu pod računalniško mizo, v kuhinji na ploščicah, v hodniku. Nikakor ne sme vstopiti v sobe (spalnica, otr.soba) in v kopalnico. Podnevi biva pes na balkonu in vrtu, seveda pa prosto vstopa v stanovanje kadar želi.
Dlake torej poberem le iz parketa in ploščic z Swiffer-jem ali sesalcem.
Pozdrav.
Popolnoma te razumem, tudi mi smo imeli 7-letno samojedko. Dali smo jo prijateljem z veliko hišo in vrtom ter 4 otroci… Sedaj veliko bolj uživa, čeprav se v stanovanju ni pritoževala, vendar sem jo jaz na porodniški z možem vedno v službi in z dojenčkom morala voditi ven po snegu, mrazu… Enostavno ni šlo, sesala sem tudi 5x dnevno, ker sem mojemu fantku vseeno pustila, da se je plazil po stanovanju.
Moram pa ti povedati, da to obdobje napornega čiščenja hitro mine, ker otrok pač shodi in potem ni več toliko dela, lepo pa je videti, kako ima rad živali in se nič ne boji. In tudi ona – psička – zelo jo boš pogrešala…
Meni ni žal, ker vem, da se ima boljše kot prej in jo lahko vidim, kadar hočem.
Lep pozdrav in ne se počutiti krivo, ker je to res zelo naporno za živce!
Nataša