ali so kdaj vašim otrokom predpisali SUMAMED?
hvala za odgovore.
nedolgo nazaj sem na enem forumu (ne vem, če ravno na tem) brala, kako je ena mamica dala otroku na počitnicah kar svoj sumamed. Imela je tablete, jih razdelila na 4 dele in mu jih dala enega zjutraj in enega zvečer, pa drugi dan isto. Pol so jo pa ful napadle, da je sumamed ful nevaren za otroke. Zdaj vidim, da so očitno mislile, da je nevarno otroku dajati zdravila brez zdravnika in ne točno na sumamed. Takoj, ko sem v lekarni dobila to zdravilo zanj sem se spomnila na to debato in bila seveda prestrašena.
hvala še enkrat
Vsakotakole doziranje tablet na pamet je nevarno, tdui lekadola, če ne veš, kako se ga dozira. Dat otroku zdravilo, ki je dozirano za odrasle, je vsaj lahkomiselno, če že ne nevarno.
Druagče je sumamed dobro, a močno zdravilo, nekaj časa je veljal skoraj za mali čudež, zdaj pa so tudi nanj žal že številni povzročitelji bolezni odporni.
Sumamed dajemo otrokom, alergičnim na penicilin in pri sumu na okužbe, za katere vemo, da je azitromicin terapija izbora (npr. borelioza, atipične bakterijske pljučnice, mikoplazma…)
V Skandinaviji že marsikatero bakterijsko okužbo zdravijo s probiotiki. Kje smo še mi,… daleč, daleč zadaj. To vem od pediatrinje, ki je lansko leto, ko je imela hčerka škrlatinko, dovolila, da jo zdravimo alternativno, brez antibiotika, za katerega nam je sicer izdala recept. Po enem tednu smo šli znova na kontrolo krvi in na bris grla in bili vsi skupaj, vključno s pediatrinjo, zelo zadovoljni z izvidi in načinom zdravljenja.
Po vsakem antibiotiku je črevesna flora porušena kakšnih šest mesecev, zato je jemanje probiotikov po vsaki kuri antibiotikov še kako nujno. Ni vsaka bakterijska okužba smrtno nevarna in ne zahteva vsako vneto uho takoj jemanje antibiotika.
Vira ne morem navesti, ker sem samo citirala pediatrinjo, ki si, domnevam, takšnih stvari ne izmišljuje kar tako. Jaz namreč v zadnjih letih podvomim v vse, kar se tiče antibiotikov in sploh vseh sintetičnih zdravil. Naša pediatrinja me ob treh otrocih že kar dobro pozna, zato mi pove tudi kakšno stvar, ki mi je čisto uradno verjetno ne bi smela. Vendar sem ji že večkrat dokazala, da se da otroke pozdraviti tudi mimo strogo medicinske dogme.
Ta ista pediatrinja je namreč pred štirimi leti pri mojem takrat 8-mesečnem sinu naredila veliko strokovno napako. Tri dni je imel visoko vročino in bil zelo slaboten. Peljala sem ga na pregled in rekla, da sumim šesto bolezen (to sem že poznala od hčerke). Hkrati sem prosila, da ga pregleda, saj mu jaz ne vidim v uho in grlo. Vzkliknila je: »Kje pa, nobena šesta bolezen, gnojno angino ima. Dali mu boste Sumamed!« Takrat sem še zaupala in verjela v vsemogočnost naše medicine, otroku takoj ob prihodu domov dala Sumamed in upala na izboljšanje. Naslednje jutro se je zbudil ves v pikicah. Ni šlo za reakcijo na antibiotik, ampak so bile pike znak, da ima virusno infekcijo, šesto bolezen. Peljala sem ga nazaj in ko je laboratorijski izvid potrdil to, kar sem jaz govorila že en dan prej, je bilo pediatrinji vidno nerodno. Od tistega dne sva v drugačnih odnosih. Najprej sem bila tako jezna, da sem se komaj zadrževala, hotela sem jo celo zamenjati, potem pa sem kmalu ugotovila, da je začela zelo upoštevati moje mnenje. Od takrat še nismo imeli doma antibiotika, pa imamo tri otroke.
Enkrat nas je ob vnetju ušes poslala k specialistu ORL. Seveda je takoj predpisal antibiotik, jaz pa sem oporekala in razložila, da nisem za to. In glej ga zlomka, vzel si je čas in želel vedeti, zakaj ne. Ko je videl, kakšno stališče imam in zakaj, je rekel, da potem pa ni nujno, da vzamemo antibiotik. Če bo bolečina huda, lahko dam otroku svečko, antibiotik pa šele čez tri ali štiri dni, če ne bo izboljšanja. Povedal mi je še, da se antibiotik pri vnetem ušesu daje bolj kot preventiva, da se ne razvije kaj hujšega, kar se sicer v 98% primerih tako ali tako ne bi.
Za to izjavo tudi ne morem navesti strokovnega vira, ker spet samo citiram izjavo, ki si jo kot mama, če jo slišiš od zdravnika, še kako dobro zapomniš. Res ne vem, s kakšnim namenom bi jaz na forumu ljudi zavajala. Običajno tudi ne pišem kaj dosti na forum, ker nimam časa za to, antibiotiki pa so moja šibka točka. Žal mi je namreč vsakega otroka, ki mora po nepotrebnem jemati ta močna »zdravila«. Vem, da so kdaj potrebna in vem, da rešujejo življenja, a če se malo ozremo naokoli, jih marsikje delijo manj radodarno. Slovenija je namreč edina država v EU, v kateri zdravniki NE SMEJO zdraviti s homeopatskimi zdravili. Res žalostno. Imam prijateljico, Slovenko, poročeno v Španiji, ki ima dve že večji hčerki in ni niti ena še nikoli dobila antibiotika. Vedno pravi, da se ne more načuditi, koliko antibiotikov dobijo njeni nečaki v Sloveniji.
Vsaka mama najboljše ve, kaj je za njenega otroka dobro. Jaz vem, da sem se ob treh otrocih že zelo veliko naučila in da vedno iščem alternative. Mi si tu in tam pomagamo s homeopatijo, pa z eteričnimi olji od Justa, pa s kisom in česnom, čaji in podobnim. Vneto uho se vedno pozdravi s česnovimi obkladki, oljem in kremo čajevca ali z obkladki s kisom. Če morda še katero zanima: http://solamamic.naspletu.com/ ali pa http://www.zazdravje.net/, kjer lahko najdete gospo Adrijano Dolinar, ki pogosto po vsej Sloveniji nudi brezplačno svetovanje o naravnem, celostnem zdravljenju (običajno v Sanolaborjih). Z njeno pomočjo smo lani pri hčerki pozdravili škrlatinko. Ja, s probiotikom, algami, eteričnim oljem, sokom rakitovca in še čim. Funkcija probiotika še zdaleč ni samo blaženje posledic, ki jih povzroči antibiotik, to je samo eden od načinov jemanja. Žal edini, ki ga naši zdravniki poznajo in so nam pripravljeni zanj povedati.