ne pridem mu več do živega, obup
Gre za mojega sina, 7 let. Vedno je bil bolj živahne sorte in nagajivček, v šoli je tudi problem z vedenjem. Pa sem vedno potrepela. Danes pa je šlo čez rob, sem rekla da naj naredi nalogo (zelo nerad dela naloge), pa je rekel dobesedno naj se gonim. Ne vem kje je to pobral, verjetno v šoli. Sem ga skregala in je obljubil da ne bo več. Čez 10 min pa me vpraša če imamo nutelo ker je lačen. Sem rekla da je zmanjkala in da bom kupla jutri. Je čisto znorel (saj je že kdaj prej ampak zdaj je bil tako rdeč da sem mislila da bo doživel napad) in me nagnal da moram iti kupit v trgovino. Seveda nisem šla, ampak kako ravnati naprej? S pedagoginjo sem že govorila je rekla da bo treba malo bolj oštro, karkoli to pomeni. Otroka nikoli nisem tepla in tudi ne bom. Mož je veliko službeno odsoten.
Kaj naj naredim? pomagajte.
No, naj se zdaj tukaj oglasijo pametne tetke s še bolj pametnimi nasveti, da otrok pa ja ni vojak in da mu ni treba poslušati vsega, kar mamica zahteva. Prisluhnite otroku in podobne bedarije, ki čisto palijo, če gre za sprejemljivo vedenje otroka, in vodijo v popolno polomijo, če toleriramo nesprejemljivo vedenje vnedogled.
Sorry, janja, tole zgoraj je bilo v zvezi z enimi drugimi temami. Ti si pa že zelo zamudila vlak, se bojim. Pristanek tvojega mulca na trdna tla bo hudo trd, če se boš lotila prevzgoje. Še bolje pa je, da stopiš do kakšnega strokovnjaka, ki ti bo dal navodila kako ravnati in ostati trdna. In očeta vpleti v vzgojo! Če je nevarnost da otrok pobezlja, naj skrajša službo in se posveti vlogi, ki je do zdaj ni opravljal – očetovski.
Za začetek preberi knjigo Bogdana Žorža – Razvajenost, rak sodobne družbe. Poučno čtivo.
če bi meni moj otrok rekel,da se gonim- bi ga tako klepnila po ustih,da bi si za vse čase zapomnil. Pa je star 20 let, še nikoli ni dvignil glasu name. Nikoli ga nisem udarila.
Kaj naj narediš ? nič. Ker nisi tip človeka za vzgojo, ker če bi bila, te nebi pripeljalo do tega.
Doslednost je lepa čednost.
Do takega obnašanja sigurno ni prišlo čez noč, ampak se je najbrž stopnjevalo. Samo ne vem, zakaj si čakala 7 let, da ti je otrok zrasel čez glavo. Take poskuse je treba v kali zatret. Jaz sem jih, kar je pomenilo, da jih je tudi 3 letnik že dobil orenk po riti, ko je poskušal ukazovati in izsiljevati. Sem bila žalostna zaradi tega, ampak če lepa beseda 20x zapored ne najde lepega mesta, je treba ukrepat bolj radikalno.
Danes je star 5 let, trmast, odločen in svojeglav kot hudič, ampak taki izpadi mu pa ne padejo več na pamet.
Se strinjam z Jovanko.
Imam dva. Za njih sem mama in ne ej ti, ona, stara ali kar po imenu.
Zahtevam red, disciplino in spoštovanje. Če to klapa se pa lahko za kakšno stvar pogajamo.
Kot mali mulc se mi je utrmil v trgovini – pustila sem ga ravno tam in odšla.
Ko mi je večji tudi nekaj zabrusil nazaj – se ne spomnim točno kaj, sem ga poslala po slovar in naj mi prebere kaj to pomeni. Ko je prebral sem mu gladko rekla da gre drugič od hiše. In sem mislila dobesedno.
Lahko se vam zdim kruta in celo brutalna brezsrčna mati – napaka. Svoja otroka ljubim. Ne dovolim pa da pometajo z mano.
Kakšno mnenje pa bi kot odrasli imeli o meni če bi bila njihov hlapec? Da sem bila boječka, ki je pod krinko ljubezni popuščala da so delali kar so hoteli. Res lep vzorec za naprej.
Drži se načela, da nikoli ni prepozno. Morala boš narediti načrt, v katerega MORAŠ vplesti moža, učiteljice in kakšnega strokovnjaka. Pa otroka, seveda. Pogovorita se z njim, potem še z učiteljicami. Določite meje, nagrade in kazni. Obveznosti in pravice. Pri vseh – doma, v šoli,pri soordnikih, pri tebi in moču – naj veljajo ista pravila.
Dopovej možu, da ga sin potrebuje in naj za nekaj časa malo izpreže v službi in se posveti njemu, če ne želi v prihodnosti imeti še hujših, nerešljivih težav.
Glede kazni: razmisli, kaj bo pri njem delovalo – prepoved računalnika, igric, druženja s prijatelji… in naj mu bo jasno, da ko bo prekršil pravila, bo sledila kazen.
Predvsem pa: bodi dosledna. Drži se pravil, pa če si že na robu živčnega zloma. Seveda boš potrebovala veliko potrpežljivosti, ampak to je edini način, da pomagaš sinu. Saj ne bi rada, da čez nekaj let pristane v vzgojnem zavodu?
Želim ti veliko sreče, dobrih živcevin smisla za humor!
Ok, ti otroka ne boš tepla; toda, če meni otrok reče takšno besedo kot je tvoj tebi, vedi, da bi pošteno dobil po ustih. Tvoj sin očitno dobro ve, da si “mehka duša” in te bo vedno bolj motal okoli prsta, če ne boš res bolj stroga;glede na to, da si večino sama, ker je mož dosti odsoten, boš morala biti tudi “oče”.
Eno okoli kepe.
Kakšna Nutela – do nadaljnjega NEMA NUTELE!!!
sorči, ampak tole obnašanje ni prišlo iz šole. Tako si ga vzgojila. Nisi ga naučila spoštovanja do tebe.
Kakšen je pa tvoj odnos do otroka. Ali mu pokažeš da ga spoštuješ? Ali mu samo hočeš dokazati, da si močnejša in večja od njega in si izgubila nit pri dokazovanju avtoritete?
Včasih pride do takšnega obnašanja pri otrocih staršev, ki hočejo biti preveč avtoritativni in od otroka zahtevajo preveč.
saj ni pomembno. Pri tebi je šlo sedaj preko meje.
Otroku moraš pokazati kje je meja. Če ne gre zlepa, pa zgrda.
7-letnik je že dovolj star, da razume meje in za kaj so postavljene.
V skrajnem primeru, kot se je zgodil tebi, tudi kakšna vzgojna okoli ušes, pomaga! Če ne ena, pa dve!
Pri meni bi za obe stvari dobil eno okoli ušes, ker ga ne morem pocukat, ker ima prekratke lase. Čeprav verjetno, bi bil tvoj že od prve tolk surprise, da te v drugo ne bi nikamor naganjal. Mislim, pokaži mu, da si ti mama in kapo di banda in ne on. Pri meni bi šel brez vsake malice in večerje spat, pa opravičil bi se mi. Čeprav je to zadnje največja muka kar jo je.