ne pridem mu več do živega, obup
Pa kakšno kazen naj mu dam? WC pucat sedemletniku? saj ne bi nič spucal. verjetno bi ves čas nergal in čakal da neham “težit”. Ne vem, kaj čem.[/quote]
Kaj ima tvoj otrok zelo, zelo, zelo rad?
Kaj zelo, zelo, zelo rad počne?
Razmisli o tem in mu to prepovej!
Ampak mu ne prepovej za dan, ali dva!
DO NADALJNJEGA, DOKLER SE NE BO ZAČEL OBNAŠATI NORMALNO. PA ŠE TAKRAT NE KAR TAKOJ. KO SE BO TRI TEDNE OBNAŠAL NORMALNO! do takrat pa pišita črne pike kot malčku! Morda se bo zamislil!
Mislim, lahko mu daš tudi wc čistit, samo, jaz mislim, da s tem ne boš dosegla željenega učinka. Predvsem si po moje zamudila ključni trenutek, ker nisi takoj reagirala.Vsaka reakcija je boljša, kot nobena. To pomeni, da bi bilo boljše, če mu daš klofuto, kot pa, da ne reagiraš, oz. reagiraš medlo. Otrok mora takoj dobiti jasno informacijo,da tako vedenje ni sprejemljivo. Naknadno boš težko kaj dosegla, čeprav se lahko odločiš in mu daš kazen. Npr. ukiniš VSE ugodnosti za 1 teden in vsakič, ko kaj hoče poudariš, da je še vedno “v nemilosti”.Po tvojem pisanju sodeč imaš sama probleme s slabo samopodobo in nimaš nobene konkretne vizije kaj naj bi bil cilj tvoje vzgoje. Delati moraš na sebi, brati knjige o vzgoji, se posvetovati, vključevati očeta- nujno mu povej za današnji dogodek in ga prosi, naj se z otrokom pogovori….
WTF??????????????????
Prvo, če bi meni moj sin kaj takega izustil pri sedmih, nema više ljubavi, dragi moj. Lahko si moj sin gor ali dol, a če nimaš spoštovanja do mene, potem bo tudi življenje potekalo malo drugače. Otroka ne boš naučila nič, če ne bo čutil posledic svojih dejanj. Lahko mu naložiš kazen, lahko ga prismodiš, a te bo samo še bolj “sovražil”, še bolj boš v njem utrjevala upor.
Ne bom ti govorila o tem kak si ga sama usmodila, ker si predolgo čakala in mu stregla od spredaj in od zadaj (vsaj mislim da si mu), ker to že itak veš. Na tvojem mestu bi se najprej temeljito pogovorila z očetom otroka, in še z kakim strokovnjakom. Oče je ključnega pomena, še toliko bolj pri sinovih. Nisem zasledila kakšen odnos imata z možem a vedi da tudi to odločilno vpliva na to kako te bo otrok obravnaval. Skoraj nujno je, da nastopita skupaj, da bo otrok čutil da nima zaveznika.
Za dobro tvojega otroka dobro premisli naslednje korake, gre se dejansko za njegovo prihodnost. Vedi pa, da se bo tako vedenje samo še stopnjevalo, ker spreobrnil se sam od sebe ne bo. Tvoja starševska naloga je, da mu pri tem pomagaš. Pomoč je dostopna, samo poiskati jo je treba. In zamisli se, kaj sledi, ko bo starejši bo pa roko nad tebe dvignil??
Pa kakšno kazen naj mu dam? WC pucat sedemletniku? saj ne bi nič spucal. verjetno bi ves čas nergal in čakal da neham “težit”. Ne vem, kaj čem.[/quote]
Pri katerih letih pa bo začel pucat WC? Imam občutek, da nima nobenih gospodinjskih dolžnosti.
Če smo že pri pucanju WC-ja: seveda bo nergal in čakal, da nehaš težit. Lahko celo popoldne. A če mu boš razložila, da ima na izbiro, da stoji ob WC -ju in trmari vse popoldne ali pa hitro konča in se potem ukvarja s stvarjo, ki mu je všeč, bosta mogoče 1 ali 2 popoldneva preživela ob WC-ju, a če boš vztrajala, bo dojel, da se splača takoj narediti. Pri nas je bilo tako pri sinu z zlaganjem perila. Kar nekajkrat se je to delo vleklo in vleklo, potem pa je le dojel, da se temu ne more izogniti in da se mu splača pohiteti.
Vzgoja otrok je včasih zelo težka! In veliko časa in trdnosti potrebuješ za to.
Slaba dejanja morajo imeti svoje posledice. To sedemletniki vedo bistveno bolje kot mi odrasli.
Če ni nutele, potem se je nekaj, kar je in se ne bo pokvarilo. Če se zaradi tega grdo drži, je to grdo vedenje. Grdo vedenje ima za posledico, odvzem dosedanjih bonitet. Npr. en mesec brez nutele. Namesto tega pa npr. med.
Sploh pa grdo govorjenje staršem. Posledica – en teden brez televizije. Če bodo ponavljajoča dejanja, se vzame računalnik, kolo ipd.
Če bi meni moja rekla, naj se gonim, bi se res. Bi šla in jo pustila popolnoma pri miru ter jo ignorirala na polno, dokler se ne bi opravičila. Sploh ne bi govorila z njo.
Potem bi ji take povedala, da ji ne bi nikoli več padlo, kaj takega na pamet. Pa odvzem kakšne bonitete.
Če bi uprizorila izpad, ker ni Nutelle in zahtevala, da jo grem tako iskat, je ne bi kupila vsaj en mesec.
nimam kaj dodat, so punce že povedale, če bo šlo tako naprej bo pri 20ih na tebe položil roko, kaj boš takrat? za takšno obnašanje, bi ga poslala v sobo, da razmisli kako grdo govori z mamico in seveda kazen, pa ne čiščenje ali kakšno opravilo, ker to mora biti že itak v urniku dolžnosti. npr. 4 dni brez TVja, in seveda opravičilo. če praviš, da si vedno potrpela do sedaj-ja v tem je problem:on je otrok, ti si mama, ki odločaš kako mora biti in ne obratno.pa srečno
En dan brez televizije? In to bi naj bila kazen? Sorry, mi smo imeli 1 mesečni presek televizije česar smo se strikno držali. Ker je bil toliko majhen, smo mu dali kolendar in je potem lahko vsak dan odšteval dneve…
Naš je star sicer 9 let in ga je začela metati puberteta, ampak če ima željo “ponoreti” takoj reagiram, ko pa se gre mulit v svojo sobo in hoče treskati z vrati (kar je hotel enkrat in vem da ne bo nikoli več je imel celo noč zaprta vrata v svojo sobo, zaradi strah pa prižgano nočno lučko), se pogovorimo seveda in naložimo ustrezno kazen… včasih je to prepoved televizije – ali gledanje ene oddaje, ene risanke, ali se pa to razvleče na daljše časovno obdobje, “razširjena” pomoč pri gospodinskih opravilih, ne gremo na “zabavo” (beri v mcdonalds ali se sprehajat po trgovinah), vzamemo kako igračo, ki je sila pomembna pa še bi se našlo, če pa je kaj sila nemogočega, pa dobi nežno zaušnico. Resnično je dovolj, da z roko nežno podrsam po licu, pa je hujši vzgojni ukrep kot da bi ga poslala čistit wc školjko 🙂
najlažje je bit pameten za druge….otroci so ogledalo staršev…bla, bla, bla…vse to je res…..
a bodimo pozitivni in pomagajmo
še vedno se da spremenit obnašanje, samo za to bo treba veeeeeeeliko truda in potrpljenja
mi imamo podobne težave in smo na dobri poti, ker se ful trudimo že 3 leta
a priznam, da bi ga za te besede okrog ušes
Očitno imaš dve vlogi. Vloga mame in očeta, ki je odsoten. Otroku se pozna, da nima trdne očetove vzgoje, ti pa ne znaš vzgajat. Če ga ti danes ne boš okrog kepe, bo jutri on tebe, to si zapomni. Vse si dovoli zato, ker mu ne postaviš meje in nikoli ne bo spoštoval nikogar, še najmaj pa svojo ženo, ker bo odnesel tak vzorec iz svoje družine. Malo premisli, no!!
Evo, mene Frca. Tu sem jaz prijazna tetka. Da te podučim, eno je permisivna vzgoja zafrustriranih mam, kot je ta zgoraj, ki je preveč odklonjena od moža in išče naklonjenost v sinu, ki tega bremena ne zmore. Drugo je avtoritativnost, ko se malemu vojaku zmeša in ponori.
Tretja je nekje vmes. Prijazno uči smiselnosti učenja, mu pomaga pri osvajanju učnih navad, ga uči, da nutele ne padajo z neba, poskrbi, da se otrok uresničuje na pdoročju, ki ga zanima, otroka vključuje v domača dela že od malega. Domača dela niso za tečnarit, ampak jih delamo zato, da se boljše počutimo. Vsi, tudi tisti najmlajši. V treh letih se pri mojih 4 otrocih ne spomnim izbruha ne zjutraj, ne za šolo, ne opravila, nič. Včasih se dogovarjamo, vedno pa sva midva starša in baza odločanja je pri naju, saj sva odgovorna.
Kaj svetovati tej mami? In očetu. Psihoterapijo. Da bosta najprej vzgojila sebe.