sosedje-ima sploh kdo takega, ki mu privošči svoje življenje, se ne vtika…
Mislim, da so redki taki sosedje, ki žive svoje življenje in tebe puste pri miru, celo več, privoščijo ti vse lepo. Ima kdo takege soseda?
No moj sosed ga v meni ima, ampak kaj ko je pa on in ona tak-a, da več vedo o nas, ko mi o njih, in bolj jih pustiš na miru, bolj drezajo vate, si žele te kar lastiti. Ma kaki osebki so to, prav zdaj bom zaradi njih naročila vrtnarje, da mi zasadijo po vsej parceli živo mejo. Kajti so sposobni se sprehajat po našem , okoli naše hiše, četudi smo mi doma, da le kaj ne zamudijo in nič jim ni nerodno, ko jih recimo dobiš in jim rečeš kaj sosed spet kukamo, če je kaj novega, mu nakažeš naj da mir, on pa kot idiot, saj že grem reče. Ali še več, celo užaljen je,ker ga nekako podiš iz svojega, bog ne daj pa, da ti stopiš na njegovo. Kaj si mislijo taki osebki in baje jih ni malo, je to sploh normalno? Jaz imam prav zaradi tega s sosedi le še dober dan in nasvidenje, ne želim pa se kregat in se tudi ne, jim ne dam možnosti! kako vi rešujete to, ste tudi čisto ograjeni, da imate svoj mir in ne nenehno ene špijone?LP.
Na sosedovo zemljo (dvojček) stopim le, če mu pozvonim, ker mu imam kaj povedati.
Drugače normalno nimam tam kaj početi.
Če imaš možnost, postavi ograjo in jo zakleni.
Ali pa sosedu omeni, da razmišljate o nakupu psa, ki bi odganjal neželjene obiskovalce, ker se ti zdi, da se venomer nekdo sprehaja okoli hiše.
Ljudje dajte se malo manj obremenjevat s sosedi. Jaz nimam nobenih problemov z njimi, vsak živi svoj life, če kaj rabimo so tu, če ne, ne.Pa saj nismo mi vsi ostali tako idealni, pa zakaj se obremenjevat in kazat z živimi mejami, to je moje, do tam je tvoje. Jaz res nisem tako malenkostna, sem še zmeraj idealist, lepa beseda lepo mesto najde.Če pa le kdaj nima sosed prav, pa včasih kaj tudi požrem – v besednem smislu – saj tudi jaz nimam vedno prav.Pa kaj naj zdaj starejšega soseda, ki je sigurno več dal skozi v življenju, jaz učim kaj je prav al kaj ni? Vsak malo popusti pa se imamo še raje.Kjer je volja, se da vse zmeniti.Ne vem, mogoče se motim, ampak pri nas je prav lepo.
Jaz imam takega, ki sicer, vedno ko pride ( ponavadi ob nenormalnih urah ) na obisk, kaj povedat…sicer pozvoni, ampak v tistem primeru je tudi že na naših vratih in brez trkanja vstopi.
Se je že zgodilo, da me je dobil v samem spodnjem perilu, ker sem po zvoncu uletela iz kopalnice, da se oglasim na domofon, pa je bil že na vratih.
Priznam, da me to zelo moti.Tudi nakazala sem mu to že z besedami, pa se sploh ne pusti motit.Še vedno enako počne.
ker živimo v hiši, kjer smo tri stranke, spodnjih, glavnih vrat čez dan ne zaklepamo. Smo pa doma izven Ljubljane, mesta, imamo stanovanjsko hišo s svojim dvoriščem…
Tudi sosedova otroka sta večkrat pri nas, ko sta doma, ker ju starši, ki hočejo biti malo sami pošljejo k nam na gugalnico.
Tudi če ni nikogar zunaj. Včasih ju jaz potem z okna opazim in vidim kako brezciljno tavata, ker se ne vesta kam dati, se malo gugata, natikata, starša pa čisto na drugem koncu debatirata kot da je to pa čisto freh.
Moje mnenje je, da če že imaš parcelo, hišo, katero si plačal, delal, da malo zasebnosti pa vseeno lahko upravičeno imaš in zahtevaš.
lp
Saj se ne gre za moralo, ampak to, da spoštuješ tujo lastnino in se ne vtikaš v zasebne stvari svojega soseda, ki se nobenega nič ne tičejo.
Vem pa, da je optimistične in idealistične ljudi, ki še nikoli v življenju niso imeli nobenega res škodoželjnega soseda, precej težko prepričati, da dejansko obstajajo ljudje, ki jim je vohunjenje in nagajanje sosedom najljubši hobi. Niso zmeraj ljudje sami krivi, če se ne razumejo s sosedom in se mu izogibajo (že vejo, zakaj), niti ne prideš zmeraj nekam z “lepo besedo”. Ker eni ljudje dejansko so zlobni in škodoželjni, ne samo zdolgočaseni in malo preveč radovedni.
Črni metulj, kaj bi dala za soseda, ki bi mi zalival rože, mi dobronamerno hodil po parceli in mogoče odganjal tatove…ampak kaj ko imam vse drugo prej, da se včasih človek že vpraša kdo je tu nor in kdo tu sploh živi, prav zato in ker se ne mislimo kregat in vseeno menimo, da na svojem lahko imamo svoj mir, smo se odločili za ograjo, ker besede ne pomagajo, kregali pa se ne bomo. lepo je, če ti sosed pozvoni, kaj pove, kdaj kaj rečeš, se celo pozabavaš, imaš skupne žurke, toda tak sosed razume do kje so meje take in drugačne, težko pa je, če imaš za soseda nekoga ki misli da živi v naši hiši. In jaz se sploh ne bi obremenjevala z našimi sosedi, če pa so več pri nas kot na svojem no, če res ne poznajo morale, bontona … . In kako se ne boš obremnjeval, če prideš domu in ga dobiš kako ti šnofa verjetno tudi po smeteh madonca.
Janis , tako je ja, tako menim tudi jaz!
Jaz imam super sosede. Nihče se nič ne vtika, kar pa kdo reče, pa je vse samo dobro (pa imamo malega otroka in psa). Za praznike nam ena gospa prinese domače pecivo, krofe, druga je moji hčerkici spletla čudovit volnen kompletek ob rojstvu… Pa jih jaz skorajda ne poznam, samo mož je tu že od malega in ga imajo za svojega otročka (čeprav ima že skoraj 40:-)), sploh odkar mu je mama umrla. Res imam super sosede.
Imam veliko sosedov, a le ena je pravi psihopat. Pljuva po parkiranih avtih, enemu drugemu sosedu se je celo poscala po avtu! Pri njej je tudi tako, da bolj jo ignoriraš, bolj jo živcira in bolj se maščuje. Saj meni se smili po eni strani, ker je uboga v glavi, da to počne. So drugi že poklicali policijo, ker enemu je prebutala psa, da je skoraj pognil (je bil manjše sorte), enkrat je metala kamenje v neke otroke, ker so se igrali z žogo, itd itd. Tisti, ki je ne pozna, ziher ne bi verjel, da je nekdo zmožen toliko hudobij.
Pri nas smo pa bolj domači med seboj. Si pomagamo med dopusti pri vrtu in živalih.
Pa tudi ključ imajo od hiše, pa tudi listek je že bil, da so iz garaže odpeljali samokolnico ker je njihova ……………in so nujno rabili.
Pa ko pridemo z dopusta nas čaka kosilo ali večerja. Pa vsaka ko kaj speče prinese za poskusit.
Pa sosed me je že dobil zgoraj brez na terasi, pa me to ni nič motilo. Če bi komu bi moralo bit nerodno njemu.
Skratka si pomagamo in se imamo lepo.